Tisto, kar je v obstoječem sistemu v generalnem pogledu sprevrženega in je anomalija, je prevlada glavarinske logike; število vpisanih študentov, podeljenih diplom in s tem povezano financiranje. Ta logika stimulira napačne poteze, je v pogovoru za Večerovo sobotno prilogo dejal visokošolski minister Gregor Golobič.
Enormno število visokošolskih programov, ki so v največji meri posledica prilagajanju obstoječemu številu učiteljev in načinu zagotavljanja njihovih plač ne pa vsebini, je nedopustno in akademske sfere nevredno stanje in početje, je prepričan Golobič.
Uzakonitev izenačenja sedme stopnje z bolonjsko drugo stopnjo ter podaljšanje študija pa po njegovih ocenah "ni neumnost bolonje, ampak nepremišljenost slovenske politike, ki je uzakonila to izenačenje". Problem bodo poskušali razrešiti z zakonom o nacionalnem ogrodju kvalifikacij. Ob tem minister opozarja na masovnost visokošolskega sistema.
Opozoril je na zlorabe študentskega statusa. Pričeli so z izgradnjo novega informacijskega sistema, ki bo preprečeval zlorabe pri vpisovanjih in prepisovanjih. Sedaj "so bile doslej mogoče zlorabe, ko je lahko imel nekdo na primer sedem let status študenta z vsemi bonitetami, ne da bi se udeležil enega samega predavanja ali opravil en sam izpit."
Mnoge od samoumevnih študentskih "pravic" po Golobičevih besedah niso pravične. Petdeset odstotkov generacije je vpisane v programe visokega šolstva, samo polovica od teh pa jih študij tudi konča.
Za ministra je očitno, da "visoko šolstvo opravlja še neko drugo funkcijo, da amortizira zaprtost trga dela, preko študentskega dela pa zagotavlja fleksibilno, poceni in nezaščiteno delovno silo, ki po drugi strani zmanjšuje zaposlitvene možnosti tistim, ki uspešno zaključijo izobraževanje".
Navidez raznorodne stvari so povezane in odpraviti bo treba temeljne anomalije, je prepričan.
Da bi dosegli večjo vrednost znanja in krajši študij, pa po njegovem niso potrebne šolnine. Korak k temu, da bi se izobraževanje začelo šteti kot najvrednejša investicija, bi dosegli že s tem, da v sistem vnesemo več reda in preglednosti, ocenjuje Golobič.
Tudi računi za delovanje fakultet prek koncesije po njegovih besedah vrtoglavo rastejo in sistem postaja z vidika možnosti proračuna nevzdržen. V vsakem primeru je treba "pred odločitvijo o morebitnih novih koncesijah narediti resno oceno, kaj pomeni in kaj prinaša sedanja visokošolska mreža, ki je nastala precej stihijsko".
Koliko javnih sredstev bo prejela katoliška univerza, ki je v ustanavljanju, pa Golobič še ne ve. Kot je dejal, so mu povedali, da želijo ponuditi nekaj novega in da zato ne bodo hiteli, ampak bodo dali poudarek kakovosti.
Enakopravnost je pri tem pravno zagotovljena, pravi, a "imamo pred seboj resne težave s financiranjem tako javnega kot koncesioniranega zasebnega visokega šolstva". Tudi o tem bodo govorili na skorajšnjem delovnem srečanju z rektorji in dekani.