Rusko veleposlaništvo Svet24.si

Izgnani ruski diplomat naj bi zapustil Slovenijo

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

pakiranje Njena.si

Celotnega pakiranja in selitve v oddaji ne vidite

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Marušič: Zdravstvena pomaranča je izžeta!

Deli na:

V zdravstvo bo treba vlagati, če želimo nadaljnji razvoj in tudi bolj racionalno delovanje. A varčevalni ukrepi so za vzdržnost sistema sedaj nujni, je v pogovoru za STA poudaril minister za zdravje Dorjan Marušič. Kot pravi, je za letošnje leto kljub slabim ocenam optimist.

V zdravstvo bo treba vlagati, če želimo nadaljnji razvoj in tudi bolj racionalno delovanje. A varčevalni ukrepi so za vzdržnost sistema sedaj nujni, je v pogovoru za STA poudaril minister za zdravje Dorjan Marušič. Kot pravi, je za letošnje leto kljub slabim ocenam optimist.

Večkrat ste že dejali, da je slovensko zdravstvo "izžeta pomaranča". Na zadnji skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa so predstavniki delodajalcev menili, da te pomaranče sploh še nismo začeli izžemati. Torej?

Da, pomaranča je izžeta. Imamo na primer neuravnotežene čakalne dobe, morali bi več vlagati, potrebovali bi sredstva za vzpodbude za preobrate v zdravstvenem sistemu. Na primer: če želimo doseči, da se bodo bolniki hitreje vračali iz akutne obravnave v osnovno zdravstvo, potrebujemo vzpodbude, tudi finančne. Take so izkušnje vseh reform v svetu.

A kljub temu bo zdravstveni sistem moral varčevati, saj moramo ohranit vzdržnost sistema. Rezerve gotovo obstajajo, sicer se te naloge sploh ne bi lotil in sprejel izziva. Bo pa bistveno težje kot v časih, ko je bilo finančnih sredstev več. Potrudil se bom za ohranitev dosežene ravni.

Za mnoge od rešitev, ki ste jih od prevzema resorja napovedal kot potrebne za slovensko zdravstvo, niso izvedljive do konca tega mandata. To ste tudi sami poudarili. Kaj pa lahko pričakujemo, da bo do konca tega mandata uresničeno na področju zdravstva?

Dodatni varčevalni ukrepi v bolnišnicah zaradi finančnih težav zdravstvene blagajne v tem letu so velika prioriteta. Z ZZZS in izvajalci moramo najti način, kako bomo povečali stroškovno učinkovitost ter istočasno varovali kakovost in varnost. Sredstva, ki jih morajo bolnišnice privarčevati na letni ravni, se približujejo trem odstotkom njihovih proračunov.

Poleg tega bo treba natančno spremljati, kakšno bo poslovanje ZZZS. Sam sem v ocenah za leto 2010 nekoliko bolj optimističen pri napovedih, da bi lahko bilo letošnje leto poslovno ugodno in brez neposrednih posledic na zdravstvene pravice državljank in državljanov.

Imate kake podatke, ki jih na zavodu nimajo, da ste bolj optimističen kot vaši sodelavci na ZZZS?

Recimo, da sem bolj optimistično naravnan. Zadnja leta sem zelo prisoten v zdravstvenem sistemu in spominjam se številnih napovedi in njihovih uresničitev.

V vsakem primeru sporočilo ne more biti tako, kot smo ga slišali v zadnjem času, da se zdravstvena blagajna potaplja, da smo pred kolapsom zdravstvenega sistema. To namreč lahko državljane napelje k hitrim in celo nerazumnim ukrepom - npr. v nakup večje količine zdravil ali pridobitev več napotnic za preiskave.

Menim, da so razmere v letošnjem letu obvladljive. Dialog je vzpostavljen. Vsi se moramo zavedati, da je situacija resna in da le, če vsak opravi svoje delo, lahko pričakujemo uspeh.

Kaj pa prihodnje leto?

Za 2011 pa bodo potrebne spremembe, tudi zakonodajne, za pridobitev dodatnih sredstev. Med drugim spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Glede na razgovore, ki sem jih opravil v zadnjem tednu, menim, da povišanje prispevne stopnje ni realna možnost. Zato pa ni izključeno odpiranje razprave o širitvi osnov. Moram izpostaviti, da nekatere analize kažejo na relativno majhen izplen takega ukrepa. Prevetriti bo treba tudi košarico pravic. Nekatere definicije zdravstvenih pravic težko umestimo v današnji moderen zdravstveni sistem.

Če bi imeli časa več, predvsem za različne analize, bi si želel opraviti celovito analizo zbiranja zdravstvenih sredstev - veljavni "siamski" dvojček obveznega in dopolnilnega zavarovanja. Tako bi lažje definirali košarico pravic po vsebini in obsegu ter jo pokrili iz javnih sredstev. To bi omogočilo uvedbo drugačnih oblik dodatnega zavarovanja in povečalo preglednost sistema. Za take spremembe dobri dve leti nista dovolj. Potrudili pa se bomo, da bi opravili vsaj osnovne analize in pripravili teze za kasnejše zakonodajne spremembe. Te bodo v bližnji prihodnosti nujne tudi zaradi odpiranja v širši evropski prostor.

Z današnjo shemo obveznega in dopolnilnega zavarovanja bo naš sistem težko vzdržati v dobri kondiciji v primerjavi z drugimi državami EU. V prvih letih po uvedbi je zagotovila dodatna finančna sredstva, povečala pa se je nesolidarnost, v zadnjih letih tudi neučinkovite porabe sredstev zdravstvenega zavarovanja.

V zadnjih dveh tednih smo slišali različne ocene o možnem primanjkljaju v zdravstveni blagajni konec letošnjega leta. Ali lahko pričakujemo, da bodo varčevalni ukrepi prinesli toliko prihrankov, da bo ZZZS ostalo še kaj denarnih rezerv za prihodnje leto?

To bi si težko upal napovedati, tako velik optimist pa nisem. Trdim pa, da lahko letošnje leto zvozimo brez pomembnih posledic na likvidnosti poslovanja izvajalcev in zdravstvene blagajne. Mogoče se bo že čez štiri mesece trditev spremenila, a počakajmo. Za 2011 pa to ne bo več držalo in bo treba iskati dodatne rešitve.

Torej se bomo prihodnje leto morali soočiti ali s konkretno izgubo ali pa z rezi v pravice?

Težko napovem, ali bodo vsi ukrepi, ki se jih sedaj lotevamo, naredili ta preobrat, ali bodo vsi ti ukrepi omogočili tolikšno znižanje stroškov, da bo zdravstveni sistem preživel tudi v 2011 brez dodatnih finančnih sredstev. Sistem bo po tem obratu dejansko cenejši - celovito obravnavan bolnik na primarni ravni in večja dostopnost do prvih pregledov na ambulantno specialistično raven poceni obravnavo, razbremeni akutno in neakutno obravnavo v bolnišnici. Ob promociji preventive in dvigu skrbi za lastno zdravje bi bil krog sklenjen. Zadovoljstvo bolnikov bi se moralo povečati.

A nismo se še dotaknili vseh možnosti prihrankov v zdravstveni blagajni. Izpostavil bi področje zdravil. Med tezami zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so navedeni številni ukrepi: predpisovanje generikov, izdajanje generikov, skupna javna naročila za določene skupine zdravil. Potrebno bo opraviti široke razprave, izdelati informacijska orodja... So pa tudi take ideje, kot je na primer plačilo enega evra participacije za vsak recept, ki so v današnjem sistemu zavarovanja zame nesprejemljivi.

Vsekakor bo treba iskati dolgoročno vzdržnost sistema, to ob denarju prinesejo kadri, znanje in finance. Finančna sredstva morajo biti okvir in ne edini cilj! Eden večjih problemov slovenskega zdravstva je pomanjkanje kadra in njegova neoptimalna porazdelitev. Danes so ponekod v kadrovski preskrbljenosti celo nekatera srednje velika mesta postala "ruralno območje". Zdravniki "bežijo" proti velikim centrom.

Nekatere rešitve iz zakona o zdravstveni dejavnosti bi lahko to koncentriranje k velikim izvajalcem še povečale in bi dve tretjini zdravstvenega sistema obvladovali iz dveh centrov. Centralizacija celotnega zdravstva pa ni dobra. Smiselna, morda celo nujna, je le v terciarni dejavnosti.

Je Slovenija sploh zrela za tako konkretne posege v sistem zdravstvenega zavarovanja, o katerih govorite?

Slovenija je vedno zrela za vsake spremembe. Problem je, na kakšen način se jih predstavi in kako se potem z njimi spopadamo. Zadnjih 10 let je bilo pripravljenih že kar nekaj predlogov, ki so "padli" zaradi takšnih ali drugačnih odločitev. Ob zavezi, da gremo v spremembe, je treba začeti z analizami, pripraviti teze, prikazati prednosti in morebitne slabosti ali pasti in potem projekt izpeljati.

Treba bo odpreti razpravo o konkurenčnosti, najprej na ravni izvajalcev - nacionalni razpisi so prava usmeritev, pa tudi na ravni plačnika. Ugotoviti bi morali, ali bi bila konkurenca dveh zavarovalnic, ki kupujeta zdravstvene storitve, za zavarovance boljša. Zanesljivo pa bo moral ZZZS postati bolj aktiven kupec zdravstvenih storitev, bolje izkoristiti svoj tržni položaj za doseganje nižjih cen pri kakovostnejših in varnejših izvajalcih.

Vsekakor je hudo take spremembe delati v času krize, ko je dejansko treba vzdrževati sistem na doseženem nivoju in nekega hitrejšega razvoja ni mogoče zagotoviti. To je verjetno v tem času kritično. A v tem mandatu tu sprememb ne napovedujem. Začrtati bo treba smer in ob stalnih analizah odklonov sistem nadgrajevati.

In upati, da bo imela naslednja vlada enak pogled na to, kakšne naj te spremembe bodo?

Kakorkoli bo, strokovna dokumentacija bo morala biti pripravljena, sladila bo razprava.

Zakon o zdravstveni dejavnosti ste umaknili iz parlamentarne procedure. Je torej sploh še realno napovedovati, da bo letos sprejet?

Zaveza in dogovor je bil tak. Morda je to res eden težjih korakov in se spremembe na ta način še niso delale, a verjetno bi tudi popoln umik in novo pisanje zakona pripeljalo do zelo dolgega postopka. Pristop je zelo tvegan, tega se zavedam, a sprememba tega zakonskega besedila je potrebna.

Kako vidite delitev javnega in zasebnega zdravstva pri nas?

Veliko sem govoril o sistemu financiranja, zato naj tu pojasnim sistem izvajanja. V našem zdravstvu so trije stebri - čisti javni sistem, koncesionarji kot oblika javno-zasebnega partnerstva in čisti zasebniki. Ob certificiranju izvajalcev po sedežu in nosilcih ter ustreznem nadzoru, bi tako prišli tudi do natančne ali vsaj realnejše porabe državljanov za te storitve.

Večja preglednost z regulacijo tudi tretjega stebra je nujna. Po mojem prepričanju ni dovolj le skrb za kontrolo samoplačniških cen, izpostaviti moramo javni interes na področju zdravja. Zato je potreben določen strokovni nadzor, nenazadnje je zdravstvena dejavnost regulirana dejavnost. Ob učinkovitem in preglednem javnem sistemu bo olajšana tudi razprava o spremembi ali uvedbi drugih oblik zavarovanja.

Torej ste za to, da se na ravni države določa tudi cene storitev pri zasebnih zdravnikih?

Smiselno bi bilo postaviti določene omejitve, morda tudi javna objava cenikov. S tem bi zavarovali državljane.