Odbor DZ za obrambo je danes obravnaval resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami od 2024 do 2030. V sistemu ne predvidevajo revolucionarnih sistem, pač pa njegovo nadgrajevanje, da se bo učinkoviteje spopadal z vse večjim obsegom nesreč, predvsem zaradi podnebnih sprememb, pravi državni sekretar Damir Črnčec.
Sistem enot sil in odziva varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji deluje odlično. Novega sistema ne potrebujemo, je pa obstoječega treba prilagoditi in nadgraditi, kar je zaradi dogajanja v okolju treba izpeljati hitro, je podobno poudaril generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin. Sistema pa ne bo možno nadgraditi brez tesnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in prostovoljci, je dodal.
Damir Črnčec z Garijem Kasparovom na letošnjem Blejskem strateškem forumu
Kot je dejal državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec, tudi Slovenija občuti posledice podnebnih sprememb, pri čemer je spomnil na požar na Krasu in lanske poplave. V zadnjih dveh letih je zato prišlo do drugačnega načina delovanja, tako da v primerih, ko se zazna, da je obseg nesreče tako velik, da presega regionalne zmogljivosti, pride do takojšnje intervencije države, ki se odzove z vsemi sredstvi, kar pomeni, da se med drugim aktivirajo tudi zmogljivosti Slovenske vojske.
Pri tem temelj sistema še vedno ostaja prostovoljstvo. "Vse te službe so, bodo in morajo ostati v prostovoljni domeni," je poudaril Črnčec. Po njegovih besedah pa zaznavajo željo po večji profesionalizaciji, tudi v vrhu teh organizacij, bodisi gasilske bodisi gorskega reševanja, kar tudi podpirajo skozi finančne vire.
Behin je ob profesionalizaciji kadra omenil tudi njegovo povečanje in njegovo ustrezno usposobljenost. Kot enega ciljev resolucije je omenil izobraževanje in pridobivanje kadra. "Nič nam ne pomeni infrastruktura, nič nam ne pomeni nova oprema, če ne bomo imeli dovolj kadra, ki bo ustrezno usposobljen, izobražen na vseh nivojih, tako na lokalnem kot državnem," je poudaril.
Po Črnčecevih besedah je sicer na ministrstvu in upravi, da skrbita za razvoj zmogljivosti teh prostovoljskih organizacij, pomagata pri krepitvi njihovih kapacitet, z vozili in različno opremo, pa tudi skozi različne načine financiranja. Omenil je na primer zmanjšanje DDV za nakup gasilske opreme z 22 na pet odstotkov. Ob tem je navedel, da je bilo za pripravljenost sistema za zaščito in reševanje in pomoč v letu 2018 namenjenih 19 milijonov evrov. V letu 2020 je ta znesek zrasel na 25 milijonov, leta 2023 je bil 31 milijonov, letos je na tej postavki 60 milijonov evrov.
Na podlagi izkušenj iz zadnjih let se je država odločila tudi s pomočjo evropskih sredstev kupiti opremo za posredovanje in intervencije, ki bo na voljo lokalnim skupnostim in je po dveh letih nabavljena v glavnini, je dejal Behin. Pojasnil je, da gre za 40 vozil s 164 namenskimi kontejnerji v skupni vrednosti približno 28 milijonov evrov, od katerih je tri četrtine financirano s strani evropskih in ostalih fondov.
Odbor je danes sprejel nekaj koalicijskih dopolnil k resoluciji, ki sledijo opozorilom parlamentarne zakonodajno-pravne službe. Resolucijo pa je nato v drugi obravnavi podprl z osmimi glasovi in nobenim proti. So pa imeli poslanci kar nekaj vprašanj, med drugim o protitočni zaščiti, helikopterskem reševanju, uporabi dronov in komunikacijskih sistemih. Opozorili so tudi, da resolucija zamuja skoraj dve leti.
Behin priznava, da z resolucijo res nekoliko zamujajo, a predvsem zato, ker so želeli vanjo vključiti vsa izhodišča, ki so se oblikovala v zadnjih letih in na katera so vplivali najprej epidemija covida-19, nato dve veliki naravni nesreči. Zaradi vseh sprememb so bile po njegovih navedbah v zadnjih dveh letih tudi izdelane štiri nove ocene ogroženosti Slovenije.
Kot je povedal, so v zadnjih dveh letih ustanovili posebno dronsko enoto v okviru njihovih enot za hitro intervencijo, ta pa je opravila ključno vlogo že v požaru na Trstelju. Kar zadeva komunikacijske sisteme pa je poudaril, da je treba v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vzpostaviti samostojen, robusten in zanesljiv sistem komunikacije v vseh razmerah. Ob digitalnem radijskem modelu želijo vzporedno ohraniti klasični sistem ZARE, za katerega je bilo sicer v preteklosti predvideno, da se ga opusti.
Črnčec pa je v zvezi z reševanjem neprimerno opremljenih pohodnikov pojasnil, da je v pripravi uredba, v kateri se bodo lotili tega vprašanja in tudi definicije ekstremnega športa, ki ni ustrezno zavarovan. S tem bi po njegovih besedah dobili jasno podlago, "kako te stvari tudi zaračunavati" v primerih, ko ne gre za nesrečo, ki bi se nekomu zgodila, čeprav je bil ustrezno opremljen, usposobljen itd.
