Mariborski nadškof Kramberger odstopil

Papež Benedikt XVI. je danes, v četrtek, 3. februarja 2011 v skladu s kan. 401 §  Zakonika cerkvenega prava sprejel odpoved službi dosedanjega nadškofa metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja in na njegovo mesto imenoval dosedanjega mariborskega nadškofa pomočnika msgr. dr. Marjana Turnška. Nadškof Kramberger je papeža Benedikta XVI. prosil za razrešitev službe mariborskega nadškofa metropolita. Sveti oče je njegovo odpoved sprejel ter ga razrešil vodstva nadškofije in metropolije. V skladu s kan. 409 § Zakoniku cerkvenega prava mariborski nadškof pomočnik dr. Turnšek z današnjim dnem postane novi redni mariborski nadškof metropolit. Msgr. Turnšek je 8. škof (2. nadškof) ordinarij na mariborskem škofijskem sedežu in 61. v vrsti lavantinskih škofov. Za nadškofa koadjutorja v Mariboru je bil imenovan 28. novembra 2009.

Izjava upokojenega mariborskega nadškofa metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja

Današnja novica ima svoj začetek v septembru 2008, ko sem na Kongregacij za škofe v pogovoru s prefektom kardinalom Re-jem omenil, da se mi bliža 30-letnica škofovske službe in 75-letnica življenja, ko naj vsak škof ordinarij po predpisih zaprosi za razrešitev škofovske službe. Takrat sem izrazil željo, naj sveti oče imenuje nadškofa koadjutorja za Mariborsko nadškofijo. To sem storil iz dveh razlogov: prvič, da bi škofovska služba potekala kontinuirano, brez daljšega presledka (kakor je bilo po smrti škofa Maksimilijana Držečnika), in drugič, nadškof koadjutor s pravico nasledstva ima večje kompetence, saj lahko posamezno področje sprejme v popolno oblast. Tako je bil v začetku leta 2009 (31. januarja) imenovan za koadjutorja naše nadškofije msgr. dr. Anton Stres; ob koncu istega leta (28. novembra) pa dr. Marjan Turnšek, ker je bil dr. Stres imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita; oba sta bila imenovana z izrecno pravico ali popolno kompetenco glede gospodarskih, finančnih, sploh materialnih vprašanj. Tako sem bil do neke mere razbremenjen.

Že proti koncu lanskega leta (decembra 2010) sem omenil apostolskemu nunciju Santos Abrilu y Castelló-ju, da sem dopolnil 30 let škofovske službe in vstopil v 75. leto življenja, in da se želim odpovedati službi ordinarija. Po posvetovanju z njim sem prošnjo oddal takoj po novem letu (5. januarja) in včeraj dopoldne sem iz nunciature zvedel, da je papež Benedikt XVI. prošnjo sprejel in ugodil. To je bilo objavljeno v Vatikanu danes ob 12. uri.

Ob tej priložnosti se želim zahvaliti Bogu za 30 letno škofovsko službo, papežu Janezu Pavlu II., da me je imenoval za mariborskega škofa, papežu Benediktu XVI., da je ustanovil mariborsko metropolijo z dvema novima škofijama v Celju in Murski Soboti. Ne želim naštevati dolgo vrsto pomembnih zgodovinskih dogodkov v teh 30 letih, vendar izstopajo: revitalizacija celotnega teološkega študija in bogoslovja v Mariboru, prvi in drugi obisk papeža Janeza Pavla II. s Slomškovo beatifikacijo, trije škofijski pastoralni zbori (o mladini, družini in duhovništvu), ustanovitev metropolije, nadškofije in dveh novih škofij, denacionalizacija in ustanovitev Zavoda A. M. Slomška s Škofijsko gimnazijo, in drugimi pedagoškimi ustanovami, da omenim tisto, kar posebej izstopa.

Za vsa ta in druga dela sem hvaležen sodelavcem na ordinariatu, vsem duhovnikom metropolije, seveda vsem vernikom, ki so glavnina vsake krajevne Cerkve; posebej se želim zahvaliti vsakokratnemu pomožnemu škofu in nadškofoma pomočnikoma; svojemu nasledniku, novemu nadškofu dr. Marjanu Turnšku pa želim obilo Božjega blagoslova in potrebnih pastoralnih in drugih uvidov za uspešno delo v prihodnosti. Prav vse prosim, da mi oprostijo napake, ki jih tudi ni manjkalo; jih priznavam in obžalujem v prepričanju, da jih bodo posamezne ustanove, naj so pastoralne, administrativne, pedagoške ali gospodarske, finančne narave popravile in odpravile.

Biografija

Dr. Franc Kramberger je bil rojen 7. oktobra 1936 v Lenartu v Slovenskih goricah. Mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1960 v mariborski stolnici. Leta 1965 je postal prefekt Slomškovega dijaškega semenišča v Mariboru, kar je opravljal do leta 1972, ko je postal ravnatelj tega zavoda. Naslednje leto (1973) je doktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani. 10. novembra 1980 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za rednega mariborskega škofa; posvečen je bil 21. decembra istega leta v mariborski stolnici. 7. aprila 2006 je bila mariborska škofija povzdignjena v mariborsko nadškofijo, tako da je Kramberger postal prvi nadškof te nadškofije, hkrati pa je bila ustanovljena tudi metropolija Maribor, tako da je Kramberger prevzel tudi dolžnost metropolita. 3. novembra 2006 ga je predsednik Slovenije dr.Janez Drnovšek odlikoval z zlatim redom za izjemne zasluge Republike Slovenije[1]. Po mnenju mariborskih novinarjev pa je postal naj Mariborčan leta 2006.

Izjava mariborskega nadškofa metropolita msgr. dr. Marjana Turnška

Dragi in spoštovani g. nadškof, spoštovani predstavniki javnih glasil, prisrčno pozdravljeni!

V trenutku, ko je papež Benedikt XVI. sprejel vašo ponujeno odpoved težki in več kot trideset let dolgi škofovski službi, dragi dosedanji mariborski nadškof in metropolit msgr. dr. Franc Kramberger, in s tem meni naložil odgovornost za mariborsko nadškofijo, se vam želim iskreno zahvaliti. Najprej zato, ker ste bili s svojim škofovskim delovanjem vredni šesti naslednik blaženega začetnika mariborske škofije škofa A. M. Slomška, najinega skupnega »duhovnega očeta«. V svojem in, verjamem, tudi v imenu vseh katoliških vernikov mariborske nadškofje in mariborske metropolije ter ljudi dobre volje, se vam zahvaljujem za darovano trpljenje, ki je vašo pot spremljalo v različnih oblikah od prvega dne, ko ste škofovsko službo sprejeli; trpljenje, ki je prihajalo iz notranjosti cerkvenega občestva in od zunaj. Hvala za pričevanje pastoralne gorečnosti s katero ste oznanjali Kristusov nauk, za modrost pri graditvi cerkvenega občestva in vodenju Božjega ljudstva ter za resnično pobožno obhajanje svetega bogoslužja v stolnici in po župnijah. Ob vas sem vedno čutil, da vam je prav vse to bilo jedro in bistvo vaše službe; in zato so vaše življenjske moči večinsko izgorevale prav v tej smeri. Vse ostalo vam je bilo obrobno. To smo čutili duhovniki iz vaše očetovsko-prijateljske drže do nas in to so čutili v osebnih stikih tudi verniki. Vaši ožji sodelavci na vseh področjih pa smo doživljali, da ste nam popolnoma zaupali; morda kdaj tega zaupanja nismo bili vredni ali pa ga nismo bili sposobni izpolniti. Vesel in hvaležen sem, da ste na poseben način »moj škof«, saj sem v moči vašega apostolskega nasledstva po vaših rokah prejel vse tri stopnje zakramenta svetega reda.

Vem, da je bila vaša skrita želja, da bi predali nasledniku nadškofijo v vseh pogledih »na mirnih vodah«. A Cerkev je v vseh časih Božje-človeška ustanova, zato v sebi vedno doživlja Božjo moč in tudi človeško nemoč, slabost in grešnost. Podoba Cerkve kot ladje sredi viharnega morja ostaja ne le Jezusova prispodoba, ampak njena resničnost vseh časov. Že pastoralno delo ne more biti nikoli povsem mirno, kajti duhovni boj med dobrim in zlim je stalnica človeške zgodovine. Zelo mi je žal, da se vam ta želja ni uresničila na gospodarskem področju, za katerega ste vedno želeli in po svojih močeh vse storili, da bi umirjeno služilo delovanju na pastoralnem, karitativnem in vzgojno-izobraževalnem polju, ki ste jih s sodelavci izjemno razvili. Že pred dvema letoma ste zato neposredno odgovornost za to dejavnost odložili na druga ramena in že nekaj let prej so vam pri tem poleg gospodarske uprave pomagali pomožni škofje. Kot vaš najožji sodelavec v zadnjem letu se vam iskreno zahvaljujem tudi za skrito prenašanje trpljenja, ki je povezano s tem. Dragi nadškof, Bog ve vse, zato naj bo On vaš plačnik!

Kot dosedanji nadškof pomočnik, ki po papeževem naročilu sprejemam v pastirsko skrb »Slomškovo dediščino«, se najprej zahvaljujem papežu Benediktu XVI. za ponovno zaupanje, ki ga zmorem sprejeti le v zaupanju v že mnogokrat doživeto živo delovanje Boga samega v mojem življenju. Ker sem bil v zadnjem letu v Nadškofiji Maribor poleg druge pomoči odgovoren za področje opravljanja z zemeljskimi dobrinami, kot je papež zapisal v listini imenovanja, želim kot prvi korak v svoji novi službi izreči iskreno opravičilo vsem malim delničarjem in vsem drugim, ki se ob trenutnem dogajanju čutite oškodovani in prizadeti. Čeprav mariborska nadškofija ni v sistemu Zvonov neposredno upravljala z imetjem, ne svojim ne drugih, se vendar čuti moralno soodgovorno. Prevzemam to odgovornost in želim s pomočjo sodelavcev narediti vse, da se najde najugodnejša rešitev. Prav zato se že ves čas kriznega dogajanja z vsemi svojimi močmi trudimo za kar najboljši izhod. Nadškofija se je v ta namen v zadnjem obdobju še dodatno gmotno izpostavila in poklicala na pomoč tuje strokovnjake. Težko je, a z resnično iskrenim prizadevanjem vseh vpletenih, si upam upati, da še ni vse izgubljeno. Hkrati pa lahko, s to eno letno izkušnjo, rečem, da je sicer normalno, da Cerkev upravlja s svojimi materialnimi dobrinami kot dober gospodar, a naš dosedanji način se je izkazal za Cerkev neprimeren in ga bomo v prihodnje preuredili. Tudi ob tem smo znova spoznali, da Cerkev tudi v ekonomiji ne sme vedno po isti poti kot ostali svet, ampak po poti krščanskega socialnega nauka, ki temelji na evangeljskih vrednotah. Ob tem pa ostaja temeljna resnica, da so Cerkev vsi verniki, da so skupaj kot živo telo, in da je zato edino prav, da živi in deluje toliko, kot zmore celota. In to velja tudi za njene finančne temelje; večje gotovosti kot so živi verniki Cerkev kot ustanova ne potrebuje in je ne more imeti.

Vsem zaskrbljenim pa želim sporočiti še to, da zaradi nastalih finančnih težav nadškofije, nikakor ne bodo v ničemer okrnjeni zbrani prispevki za karitativno in misijonsko dejavnost. Vsa namenska sredstva, ki so se in se še bodo zbirala v te namene, bodo namensko tudi razdeljena.

Vsem kanonikom, duhovnikom, redovnikom in redovnicam, bogoslovcem, profesorjem, uslužbencem in študentom enote Teološke fakultete v Mariboru, vsem katoliškim vernikom, še posebej najožjim sodelavcem po župnijah in na ordinariatu ter v vseh nadškofijskih ustanovah, bolnikom in trpečim v naši nadškofiji pa ob pozdravu lahko rečem samo, da vam želim po svojih močeh in sposobnostih le služiti in sem vesel, da smem biti prav z vami mariborska krajevna Cerkev. V kratkem vas bom nagovoril s posebnim pismom in predstavil prednostne naloge v poslanstvu, ki mi je danes zaupano.

V upanju na tradicionalno dobro sodelovanje pa pozdravljam tudi vse druge krščanske brate in sestre, vernike drugih ver in verstev; neverne, drugače misleče in vse ljudi dobre volje, prav tako tudi vse predstavnike državnih in mestnih oblasti ter akademskega, kulturnega in drugega javnega življenja.

Že nekajkrat sem do sedaj v bogoslužju izrekel: »Hočem, z Bojo pomočjo«; ko se danes počutim zelo majhnega, lahko to samo ponovim.

Biografija

Msgr. dr. Marjan Turnšek se je rodil 25. julija 1955 v Celju. Leta 1974 je maturiral na Celjski gimnaziji in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1981 diplomiral in bil tudi posvečen v duhovnika. Nato je štiri leta služboval kot kaplan v župniji Sv. Martina v Velenju.ž

Podiplomski študij je nadaljeval v Rimu na Papeški univerzi Gregoriana. Magisterij je dosegel leta 1987, doktorat pa 1990 z disertacijo z naslovom: »Cerkev in zakramenti v teologiji predkoncilskega obdobja in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora: Raziskava o odnosu med teologijo o zakramentih in naukom o Cerkvi«. V tem času je na Vatikanski šoli za bibliotekarstvo (Bibliotheca apostolica Vaticana) diplomiral tudi iz bibliotekarstva.

Od leta 1990 naprej je kot znanstveni sodelavec na Kongregaciji za zadeve svetnikov sodeloval pri pripravi beatifikacije Antona Martina Slomška (1999), zlasti na področju dodatnega raziskovanja in strokovnega predstavljanja njegovega lika širši javnosti. Od leta 1993 je član združenja Evropska družba za katoliško teologijo (Europäische Gesellschaft für katholische Theologie), bil pa je tudi član tajništva sinode (plenarnega zbora) Cerkve na Slovenskem pri Slovenski škofovski konferenci (1997–2001). Leta 1994 je bil imenovan za rektorja Bogoslovnega semenišča v Mariboru, leta 1999 pa za kanonika tamkajšnjega stolnega kapitlja in za papeževega prelata.

Od leta 1990 do 2010 je z rednimi in izbirnimi predavanji, vajami in seminarji s področja sistematične (dogmatične) teologije poučeval na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani na enoti v Mariboru in Ljubljani. Sodeloval je pri nastajanju in izvajanju Šole za animatorje, ki je razširjena po vsej Sloveniji, in pri nastajanju učbenikov za predmet Vera in kultura na katoliških gimnazijah.

Med letoma 1993–2003 je bil glavni urednik Slomškovega lista, ki ga izdaja postulatura postopka za Slomškovo kanonizacijo s sedežem v Rimu. V okviru mariborske škofije je bil od leta 1992 do 2005 odgovoren za založniško dejavnost pri Slomškovi založbi. Pogosto je sodeloval v radijskih in televizijskih oddajah – tako na nacionalnih programih radia in televizije kot na zasebnih in lokalnih postajah.

Papež Benedikt XVI. ga je 7. aprila 2006 imenoval za prvega ordinarija murskosoboške škofije. Škofovsko posvečenje je prejel v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti 25. junija 2006. Kot član Slovenske škofovske konference je odgovoren za Slovensko komisijo za karitativno dejavnost, Medškofijsko komisijo za duhovne poklice, Slovensko Karitas in Komisijo Pravičnost in mir. Na mednarodni ravni je delegat SŠK v Komisiji škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE).

Papež Benedikt XVI. je msgr. dr. Marjana Turnška 28. novembra 2009 imenoval za mariborskega nadškofa pomočnika, 3. februarja 2011 pa je nasledil dosedanjega mariborskega nadškofa metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja.