Manj kot leto dni po tem, ko so ga politično upokojili, se Karl Erjavec vrača

Erjavec, stari znanec slovenske politike, je DeSUS vodil od leta 2005 do januarskega kongresa stranke, ko ga je na presenečenje mnogih premagala tedanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Vanjo so, v skladu z njenimi obljubami, podporniki polagali upe, da bo konsolidirala stranko in jo ponovno povzdignila na javnomnenjskih lestvicah. A jih je na koncu razočarala.

DeSUS, ki je po razpadu vlade Marjana Šarca marca vstopil v vlado Janeza Janše, je postajal vse bolj razdeljen. Na Pivčevo so leteli tudi očitki glede vloge stranke v Janševi vladi. Sodu pa so izbili dno očitki javnosti glede ministričinih plačil gostovanj po Sloveniji in prepletanja službenih in družinskih aktivnosti, zaradi česar je dokončno izgubila tudi podporo poslanske skupine, čeprav že od začetka ni imela vseh poslancev na svoji strani.

Pivčeva je 9. septembra odstopila na seji izvršnega odbora, in sicer pred sejo sveta stranke, ki bi bržkone odločal o njeni razrešitvi. Vodenje stranke do kongresa je tedaj prevzel zdravstveni minister Tomaž Gantar, čigar zaupanje je prav tako izgubila.

5. oktobra je Pivčeva med razpravo na seji DZ o njeni razrešitvi odstopila tudi z mesta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter izstopila iz stranke.

Po krajšem umiku se na politični parket vrača Erjavec

Erjavec je po porazu na januarskem kongresu napovedal, da se ne umika le iz politike, ampak iz javnega življenja. Po odstopu Pivčeve pa je postalo jasno, kar so nekateri ugibali že prej, da se bo poskušal ponovno zavihteti v vrh DeSUS.

Čeprav še ni izvoljen, velja za favorita in je že vpet v politično igro, saj DeSUS vabijo v potencialno novo vlado oz. Koalicijo ustavnega loka (KUL). Erjavec se je že ločeno sešel z aktualnim premierjem Janšo in vodilnim pobudnikom KUL Jožetom P. Damijanom. Z Janšo naj bi se pogovarjal o aktualni, z Damijanom pa o morebitni novi koaliciji.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je na namigovanja v javnosti, da bi Erjavec v primeru izvolitve stranko odpeljal iz Janševe vlade v KUL, v sredini izjavi odgovoril z opozorilom, da en sam človek ne more odločati o tako pomembnih zadevah, kot je sodelovanje v koaliciji. Pri tem imajo ključno besedo organi stranke, zlasti pa ima velik pomen odločitev poslancev.

Na vprašanje, ali so zadovoljni v koaliciji, pa je Jurša odgovoril, da bi morali analizo delati marca, leto po nastopu vlade. Poslanska skupina gleda zlasti na izpolnjevanje koalicijske pogodbe, je poudaril. Glede tega nimajo večjih pripomb, imajo pa jih zaradi odpiranja ideoloških vprašanj.

Erjavca za zdaj javno podprli trije od petih poslancev

Erjavec lahko po Jurševih ocenah stranko, ki je zdaj pri dnu javnomnenjskih anket, vrne na mesto, na katerem je nekoč bila. Torej ji zagotovi vstop v parlament tudi na naslednjih volitvah.

Posamezni poslanci DeSUS so v pogovoru z Erjavcem izkazali interes, da bi prevzel vodenje stranke z namenom, da jo sanira. Poslanci po Jurševih navedbah pričakujejo, da bo to, če bo izvoljen na tokratnem kongresu, Erjavčev zadnji mandat. Želijo tudi, da z njim sodeluje posameznik, ki bo pripravljen na prevzem funkcije predsednika stranke v prihodnosti. Jurša opozarja, da to ni preprosta funkcija, poleg tega pa mora biti predsednik stranke tudi v vladi, kar si večina premierjev želi.

Za zdaj še ni znano, kateri resor bi lahko v Janševi vladi prevzel Erjavec. Neuradno naj bi bila ena od možnosti, da prevzame vodenje urada za demografijo, ki pa ga bo po aktualnih predpisih vodil "le" direktor, in ne minister. O tem vprašanju se bo vladna koalicija predvidoma pogovorila po kongresu DeSUS.

Jurša si tako kot na januarskem kongresu želi Erjavčeve zmage, a je glede pričakovanj previden. "Nobene volitve niso vnaprej odločene, tudi te ne," je dejal. Erjavca sta za zdaj javno, za STA, podprla še dva poslanca DeSUS, Ivan Hršak in Branko Simonovič.

Vodja poslancev DeSUS se je sicer izrekel tudi o Erjavčevem protikandidatu Kropetu. Kritičen je do tega, da je v stranko vstopil leta 2018, potem za leto in pol izstopil, bil pa tudi velik podpornik Pivčeve. "Ko smo se mi zavzemali za urejanje odnosov v stranki, ga ni bilo zraven, takoj zatem pa se je odločil za kandidaturo za predsednika," je povedal. Dodal je, da bi se moral Krope najprej dokazati na nižjih nivojih v stranki.

Zaradi epidemioloških razmer glasovanje po pošti

Kongres DeSUS bo zaradi epidemije novega koronavirusa potekal z glasovanjem po pošti. Od začetka kongresa do samih volitev predsednika in podpredsednikov stranke bodo imeli delegati možnost razširiti dnevni red in v skladu s statutom predlagati še dodatne kandidate za funkcije.

Stranka bo 26. novembra 231 delegatom poslala glasovnice za volitve na individualne funkcije, ki jih bodo izpolnjene lahko na sedež stranke po pošti poslali do vključno 1. decembra. Rezultate volitev bodo predvidoma javno razglasili 5. decembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Za predsedniško funkcijo so bili sprva trije kandidati, a je Dominik Šteiner od kandidature odstopil. Za tri podpredsedniška mesta se poteguje deset kandidatov. Kako bodo kandidati za individualne funkcije nagovarjali delegate k podpori, glede na to, da kongres poteka dopisno, se bodo odločali sami, so za STA še povedali v stranki.