Manj diskriminacije očetov pri ločitvenih postopkih?

Toda vseeno se za sodne postopke, začete pred pričetkom uporabe Družinskega zakonika, v skladu s prehodno določbo iz 290. člena tega zakonika še vedno uporablja stari zakon o zakonski zvezi in družinskih. Pomeni, da je za odločitev sodišča o deljenem skrbništvu v teh primerih še vedno potrebno soglasje staršev. Če tega soglasja volje ni, pa morajo otroka v varstvo in vzgojo dodeliti enemu ali drugemu staršu.

Nedavno je Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočil spremembo te prehodne določbe. Torej, da bi v vseh sodnih postopkih odločanja o varstvu in vzgoji otrok staršev, ki ne živita več skupaj, sodišča lahko deljeno skrbništvo odredila vedno, ko bi bilo to v največjo otrokovo korist.

Poudaril je, da so lahko otroci staršev v ločitvenih postopkih izpostavljeni kršitvam njihovih pravic, tudi diskriminaciji. Tako mora biti tudi pri odločitvah o njihovi pravici do uživanja družinskega življenja prvo vodilo njihova največja korist. Zaradi omenjene prehodne določbe pa lahko v sodnih postopkih začetih pred aprilom 2019 še vedno nad največjo otrokovo koristjo prevlada že interes enega od staršev. V takih sodnih sporih se sodišča namesto iskanja največje koristi za otroka zlasti ukvarjajo z vprašanjem, kateri od staršev je za starševsko vlogo domnevno primernejši.

Kot izhaja iz mnenja Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide o problematiki ločitvenih postopkov, ki ga je Zagovornik upošteval pri oblikovanju priporočila, pa »ni mogoče povsem izključiti možnosti, da na dokončne odločitve sodnikov vplivajo tudi stereotipi o vlogah obeh spolov pri varstvu, vzgoji in preživljanju otrok.«

Lahko dodamo, da je v praksi to pomenilo, da so bili na sodiščih v teh sporih pogosto v podrejenem položaju očetje, saj so sodnice (te so na oddelkih za družinsko sodstvo v veliki večini) pogosteje sledile predlogom mater kot očetov. Do razprave v državnem svetu na to temo je sicer prišlo na iniciativo Društva za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR).

Zaradi vsega opisanega je Lobnik ministrstvu priporočil, naj predlaga spremembo 290. člena Družinskega zakonika, da bodo lahko sodišča zakonik uporabila v vseh aktualnih postopkih, ne glede na to, kdaj so se pričeli. Torej, da bodo lahko deljeno skrbništvo dodelila vselej, ko bo to v največjo korist otrok, pa čeprav njihovi starši o tem ne bi dosegli soglasja.

Ministrstvo pod vodstvom ministra Janeza Ciglerja Kralja je priporočilo Zagovornika posredovalo vrhovnemu sodišču, katerega so zaprosili za stališče in podatke za svoj odgovor. Kot pravijo na ministrstvu, po mnenju vrhovnega sodišča sprememba Družinskega zakonika ni potrebna, saj že zdaj sodišča prehodno določbo v 290. členu razumejo v procesnem smislu. Torej zgolj glede prenosa pristojnosti za odločanje s centrov za socialno delo na sodišča.

Pri tem pa sodišča tudi pri postopkih začetih pred 15. aprilom 2019 že uporabijo določbo Družinskega zakonika, da lahko otroka zaupajo v varstvo in vzgojo obema staršema, čeprav ta dva za to nista dosegla sporazuma. Ministrstvo zato ocenjuje, da sprememba 290. člena ni potrebna.