Po tem naslovu bi lahko bralec sklepal, da je vlada Marjana Šarca zaposlovala v kar nenormalnem obsegu, a dejansko se 300-odstotno povečanje zaposlovanja nanaša na obdobje zadnjih mesecev pred nastopom vlade Roberta Goloba oziroma pred odhodom vlade Janeza Janše.
Golobova vlada je takoj po nastopu položaja naročila analizo zaposlovanja med 1. januarjem 2020 in 1. junijem 2022. Analizo je danes predstavila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, v celoti pa kaže na povečanje števila zaposlenih v državni upravi v preteklih dveh letih in pol.
Zavajajoč naslov, ki so ga članku dali na MMC, prikriva mrzlično deljenje služb, ki se ga je šla odhajajoča Janševa vlada. Naslov je bil sicer kmalu popravljen, a prvi vtis obiskovalcev strani MMC, kjer je bil članek na prvem mestu, je moral biti drugačen, kot so ga dobili ob dejanskem branju članka.
MMC, kjer trenutno kot v. d. urednikuje Igor Pirkovič, naj bi kmalu dobil stalno urednico. To naj bi po naših informacijah postala razvpita nekdanja novinarka Slovenskih novic Ksenija Koren, ki je lani ostala brez službe piarovke družbe Holding Slovenske elektrarne.
Ksenija Koren
Korenova je dolgoletna Janševa medijska operativka, ki je bila za zvestobo za delo na različnih projektih Janševega medijskega imperija nagrajena s dobro plačano službo na HSE. Spomladi 2020 jo je zaposlil nekdanji šef HSE Stojan Nikolič, ki se je upal s tem prilizniti Janševi vladi, a to ni zaleglo.
Najprej je moral s čela HSE oditi Nikolič, nato pa je letela še Korenova – Delo je lani poročalo, da je bil zanjo usoden spor z generalnim sekretarjem SDS Borutom Dolancem, ki je v hierarhiji stranke precej vplivnejši od Korenove.
Kaj razkriva analiza zaposlovanja Janševe vlade
Med 1. januarjem 2020 in 2. junijem 2022 je 79 javnih uslužbencev ali 32,5 odstotka vseh zaposlenih na zaupanje funkcionarja, nadaljevalo z delom v državni upravi tudi po prenehanju mandata funkcionarja, kaže analiza, ki jo je pripravilo ministrstvo za javno upravo. Ta ni namenjena lovu na čarovnice, zatrjuje ministrica Sanja Ajanović Hovnik.
Skupno število zaposlenih zaposlenih v organih državne uprave se je povečalo za 512 (s 31.334 na 31.846), kar predstavlja 1,63-odstotno povečanje, kaže analiza, s katero se je danes seznanila vlada.
V omenjenem obdobju se je število zaposlenih v Slovenski vojski in policiji povečalo za 231, v drugih organih državne uprave pa za 281, je dejala ministrica.
Skupno število kabinetnih zaposlitev je bilo 243.
Največ zaposlitev kabinetnih delavcev je v času vlade Janeza Janše sicer izvedel generalni sekretariat vlade, kjer jih je od devetih zaposlenih na zaupanje službo za nedoločen čas dobilo sedem, eden pa je dobil službo za določen čas. Naslednje po vrsti je bilo ministrstvo za finance, za njim pa služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko.
"Lahko ugotovimo, da so tisti, ki so bili najglasnejši kritiki te analize, tudi imeli razlog, da jo vnaprej kritizirajo, saj so najuspešneje izvajali kadrovanje," je to komentirala Ajanović Hovnik. Postaja namreč že kar urbana legenda, da vsi zaposleni v kabinetih pozneje dobijo tudi službo v državni upravi, je dodala.
Pri tem so zaznali dve odstopanji, ko je največ kabinetnih zaposlitev prehajalo v nedoločen čas. Prvo je bilo v obdobju, ko se je resno začelo govoriti o konstruktivni nezaupnici zaradi odstopa ministra za zdravje Tomaža Gantarja in kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Odstopalo je tudi obdobje pred nastopom vlade Roberta Goloba. V tem času so zaznali 300-odstotno povečanje zaposlovanja za nedoločen čas med uslužbenci, sicer zaposlenimi v kabinetih.
V času Šarčeve vlade je bilo iz kabinetnih zaposlitev realiziranih dve zaposlitvi za nedoločen čas in deset zaposlitev za določen čas. Ajanović Hovnikova je ocenila, da gre za "srečo v nesreči", da se je Šarčev odstop zgodil nepričakovano, zato kabineti niso imeli veliko manevrskega prostora, da bi lahko "pospravili svoje uslužbence".
Kot možno rešitev za omejevanje tega kadrovanja je ministrica predlagala premislek o tem, da se letno uvede dva roka, ko je zaposlovanje v državni upravi mogoče. Pripravljajo tudi izhodišča za razvoj uslužbenskega sistema, ki bo presojo kandidatov vodil centralizirano.
