Živkovič pogreša ukrepe za večjo učinkovitost rabe sredstev v zdravstvu; določena področja so namreč slabo učinkovita, na kar so sami že opozorili, navedli pa so tudi izgube iz tega naslova. In čeprav ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dobro vesta, kje izgube nastajajo, ukrepov tu nista predlagala, pravi.
Sam precejšnje možnosti vidi pri cenah zdravil. Opozarja, da so zaradi sistema regulacije cen zdravil precenjena generična zdravila - analiza, ki so jo opravili, je pokazala, da gre na letni ravni za okoli 50 milijonov evrov sredstev.
Kriv je pravilnik o cenah zdravil, ki to precenjenost omogoča, zato gre za sprenevedanje, ko minister govori, da se pogaja s farmacevtsko industrijo, poudarja Živkovič. Pojasnjuje, da se ZZZS in minister lahko pogajata za nižje cene, ampak najprej je potrebno stvari sistemsko urediti. "Če se pogajate pri tem, da imate za 50 milijonov evrov precenjena zdravila in se izpogajate za dva, tri, pet milijonov, niste naredili nič".
Ob tem Živkovič opozarja še na nekatere druge neurejenosti na področju zdravil. Njihove analize kažejo, da zaradi netransparentnega postopka razvrščanja zdravil na liste v okviru ZZZS izgube na letni ravni dosegajo 11,3 milijona evrov. Ko so evalvirali ceno lekarniške točke, ki jo plačuje ZZZS, pa so ugotovili, da je ta precenjena minimalno za 4,7 milijona evrov letno.
Izpostavlja tudi obiske farmacevtskih strokovnih sodelavcev v javnih zavodih, ki pri zdravnikih in v lekarnah promovirajo svoja zdravila. Ko so ovrednotili izpad delovnega časa, ki se v javnem zdravstvenem sistemu porabi za farmacevtsko industrijo, namesto za bolnike, so prišli do številke 14,2 milijona na letni ravni za zdravnike in 1,3 milijona za zaposlene v lekarnah.
S priporočili ministrstva in ZZZS za racionalnost pri predpisovanju zdravil in pri napotitvah na sekundarno raven soglaša. Strinja se, da če stroka opozarja, da so nekatere napotitve k specialistom nepotrebne, kot je rekel minister, potem teh napotitev ne bi smelo biti. Vendar pa opozarja, da so to ukrepi, ki so vezani na relativno majhen delež sredstev v vseh izdatkih v zdravstvu.
Na drugi strani pa so zdravniške plače, kjer se ne naredi nič. Po Živkovičevih navedbah so velike izgube zaradi učinka kolektivnega sistema plač v zdravstvu, ki ne upošteva storilnosti. Plače predstavljajo polovico vseh izdatkov v zdravstvu in sprememba sistema bi po njegovem prepričanju prispevala k večji učinkovitosti.
Živkovič predlaga ureditev plačila zdravniškega dela na način, da bi bil del zdravniške plače odvisen od njegove storilnosti, da bi tisti, ki bi opravil na primer deset operacij, dobil več denarja od tistega, ki bi naredil eno. Sicer se v javnem sektorju "preplačuje lene zdravnike". Ti bodo ostali v javnem sektorju, tisti, ki so nadpovprečno kvalitetni in dobri, pa bodo bežali ven iz javnega sistema, svari.
Pri tem se Živkovič strinja s predlogom, da se zdravnikom ukinejo osebni recepti. Minister, ki je ukrep ocenil kot nepotreben, po njegovi oceni podlega interesom zdravniškega ceha. Kot ocenjuje Živkovič, ne gre za nič drugega kot za boniteto zdravnikom na račun javnih sredstev zavarovancev. Ti recepti, dodaja, za zavarovanca dostopnosti ne povišujejo.
Sicer pa Živkovič meni, da bi bilo treba v sistem obveznega zdravstvenega zavarovana (OZZ) uvesti "borbo za zavarovance" in odpraviti sedanjo monopolno urejenost. ZZZS zaradi slednjega "dejansko nima motiva delati za zavarovanca in bolnika (prihodki iz prispevkov so pač določeni zakonsko) ter zato ščiti predvsem interese interesnih skupin (zdravnikov, lekarnarjev, farmacevtske industrije), saj je to zanje politično pomembneje," ugotavlja.
Njegov očitek leti na ZZZS in na ministrstvo za zdravje tudi v zvezi z obdavčitvijo dobička javnih zdravstvenih zavodov. Ne zdi se mu problematična obdavčitev tistega dela dobička, ki ga zavod naredi za zasebno dejavnost. Drugače pa je v delu, ko gre za javno dejavnost za ZZZS. Vendar, izpostavlja, da mora za obdavčitev ta dobiček najprej nastati in tu je krivda pri ZZZS in tudi ministrstvu.
Po njegovih besedah sta ministrstvo in ZZZS soodgovorna, da je dobiček nastal s tem, da so lani konec leta občutno povišali cene zdravstvenih storitev javnim zavodom, ker so ti "moledovali, da imajo premalo denarja za financiranje plač". ZZZS je po njegovih besedah naredil glavno napako, ko je povišal cene zdravstvenih storitev in s tem ta denar prelil v javne zavode, ni pa preveril, ali ta denar potrebujejo ali ne, in koliko.
Pritrjuje pa Živkovič tistim, ki predlagajo, da bi morali nekatere pravice, ki so socialne narave (na primer pogrebnine, posmrtnine, invalidnine) izločiti iz financiranja ZZZS in bi jih morali financirati iz proračuna. Podobno velja za del terciarne dejavnosti, za raziskovalno dejavnost, za katero se mu ne zdi smiselno, da jo financirajo zavarovanci.