Maja Sunčič: Vlada Bratuškove je najslabša vlada

O tem priča tudi nedavna anketa Episcentra, po kateri sta Pahorjeva in Janševa vlada ocenjeni kot precej boljši in učinkovitejši pri spopadanju z ekonomsko krizo od zgolj dvomesečne vlade Bratuškove. Gre za katastrofalen rezultat, saj sta bili v nasprotju z vlado Bratuškove Pahorjeva in Janševa deležni nenehnega bombardiranja dominantnih medijev. Če bi dominantni mediji z enakimi vatli obravnavali vlado Bratuškove, bi bila zdaj podpora njeni vladi verjetno blizu ničle. Da vlade Bratuškove javnost ne podpira, vidimo celo po anketi premierki nadvse naklonjenega Dela: več kot 50 odstotkov vprašanih meni, da je vladni paket ukrepov za izhod iz krize slab, podpira pa ga manj kot 10 odstotkov anketiranih. Bratuškova je v mesecu dni na barometru priljubljenosti zgrmela s četrtega na deseto mesto.

Problem Bratuškove je v tem, da jo je javnost kljub dominantno-medijskem pranju možganov spregledala. Ne samo, da ni simpatična in nima niti malo karizme, ampak pri javnosti ne vzbuja nobenega zaupanja, ki je najpomembnejša krepost vsakega politika. Da je res tisto, za kar se predstavlja, ne zgolj oportunistična prazna lupina. V resnici je Bratuškova popolno zanikanje zaupanja in verodostojnosti, saj mnenje spreminja vsakih pet minut. Njena osnovna značilnost je »flipflopanje«: najprej trdi eno, se zaletava kot ponorela, nakar čez noč obrne ploščo in se zaletava kot ponorela v nasprotno smer. Pri tem seveda nikoli ne pojasni, kaj se je zgodilo, zakaj je svoje mnenje obrnila na glavo, kaj je res – tisto od prej ali tisto od zdaj, saj nasprotni trditvi ne moreta biti hkrati resnični, ampak se pretvarja, kot da tisto od prej sploh ne obstaja. Če jo že kdo kaj vpraša o tem, ga ozmerja in vso krivdo zvali na Janšo, Šušteršiča, tujino ali že koga, vsa svoja dejanja pa redno razglasi kot delo za narodov blagor. Vidi se ji, da je pravi Jankovićev kader, saj kot on tudi premierka ni nikoli za nič odgovorna, za vse so krivi drugi, kakopak.

Vzemimo vprašanje vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Kot opozicijska poslanka PS je Bratuškova nenehno nabijala proti zlatemu fiskalnemu pravilu, češ da ruši socialno državo, in se sklicevala na »stroko«. Ob prevzemu oblasti je obrnila ploščo, nenadoma je fiskalno pravilo postalo pomembno, vendar je trmasto vztrajala pri uveljavitvi z letom 2017, češ da je predlog SDS z letom 2015 nerealističen in da bi porušil socialno državo. Po njenem naj bi pokojnine z uveljavitvijo pravila z letom 2015 upadle za 30 odstotkov oziroma plače v javnem sektorju za več kot 30 odstotkov, ali pa bi morali zmanjšati socialne transferje za več kot 50 odstotkov. Skratka po Bratuškovi bi prišlo do socialne kataklizme, saj bi državljani čez noč jedli zgolj še travo. Potem je prejšnji teden nenadoma pristala na uveljavitev z letom 2015, vendar je po vodji poslanske skupine PS Janiju Möderndorferju sporočila, da posegi v socialno državo ne bodo res tako katastrofični, kot je še pred dnevi trdila. Je torej v svojem značilnem slogu tudi tokrat zavajala slovensko javnost kot pri drugih ključnih vprašanjih (predvsem slaba banka, SDH, nižanje plač v javnem sektorju), proti katerim se je v opoziciji borila z vsem sredstvi, vključno z vložitvijo predlogov za referendum jeseni 2012, po prevzemu oblasti pa si jih je na hitro prisvojila.

Ni čudno, da ji nihče več ne verjame. Volivci menijo, da so ukrepi njene vlade napačni, predvsem napovedano zvišanje DDV. Po anketi Dela ji v 80 odstotkih sporočajo, da ga ne podpirajo. Izredno nizka javnomnenjska podpora višjemu DDV ni presenetljiva, saj gre za nesolidaren in socialno krivičen davek, ki davčno bolj obremenjuje revne kot bogate. To velja še zlasti za zvišanje nižje stopnje DDV, ki bo prizadela najrevnejše in najbolj ranljive dele družbe, upokojence, brezposelne in ljudi z najnižjimi dohodki. Najhuje je, da se tega loteva vlada Bratuškove, ki se prodaja kot levičarska in nadvse socialno občutljiva. Dokler si tudi o tem vprašanju kakopak ne premisli in postane najbolj surovo neoliberalna.

Kdor kot Bratuškova o ključnih političnih vprašanjih tako pogosto in tako radikalno spreminja mnenje, ni vreden nobenega zaupanja. S tem tudi vsem jasno kaže, da niti sama ne ve, kaj je prav in kaj ne, zato ni zmožna javnosti prepričati, da je treba sprejeti nevšečne ukrepe za reševanje krize. V nasprotju s Pahorjem in Janšo, ki sta odločno sledila točkam svojega programa, Pahor tudi za ceno poraza na referendumih in nezaupnice, Janša za ceno stavk, demonstracij in konstruktivne nezaupnice v parlamentu, pa Bratuškovo poleg popolne odsotnosti karizme zaznamuje zgolj odločnost pri obračanju plošče. Danes tako, jutri drugače. Pojutrišnjem je nov dan, da Bratuškova že neštetokrat spremeni svoje mnenje ali pa ga od koga »preplonka«. Medtem podpora njeni vladi pada kot kamen, Slovenija pa tone kot Titanik.