Revija Reporter
Slovenija

Maja Sunčič: Čakam na opravičilo Aleša Hojsa!

Maja Sunčič

22. jul. 2016 4:42 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Aleš Hojs je rak rana slovenske desnice. Na njegovem primeru lahko jasno opazujemo razloge za veliko krizo desnice, ki nikakor ni zmožna minimalne samokritičnosti ali doslednosti. Kaj šele logike!

Prejšnji teden je tako Hojs igral velikega frajerja, ko so ga zaradi njegovih kritik na račun sive eminence NSI Lojzeta Peterleta vrgli iz NSI. Zaradi svojega »junaštva« si je zaslužil tudi naslovnico nove Demokracije. Med vsem medijskim vikom in krikom ter silnim tolčenjem po »junaških prsih« je Hojs namerno pozabil, da je letel iz svoje stranke, ker je o Peterletu povedal tisto, kar sem o Peterletu zapisala že konec marca v kolumni Lojze Peterle je večni kolaborant (glej). Na podlagi številnih dokazov sem Peterletu očitala kolaboracijo s Kučanom in levico.

Ker Hojs očitno ni zmožen niti najmanjše poštenosti, je aprila na spletni strani VSO objavil odziv na mojo kolumno o Peterletu, v katerem me je že v naslovu označil za lažnivko, ki širi laži in polresnice: »Gospod Peterle je kot član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve vedno bil in bo na strani tistega dela slovenske politične elite, da bo v zgodovini zapisan kot človek, ki je naredil vse, da bi Slovenija postala samostojna država, in nikoli ni 'kolaboriral' s tistimi, ki danes resnično vladajo in se nikoli niso resnično izrekli za samostojnost Slovenije.« (Širjenje laži in polresnic o osamosvojiteljih, 6. 4. 2016).

Hojs v odzivu, v katerem je z vsemi štirimi branil lik in delo Lojzeta Peterleta,  mojega pisanja ni izpodbil niti v eni sami točki. V kolumni sem namreč pokazala, da je Peterle s svojo SKD kolaboriral z Drnovškovo levičarsko LDS, in sicer v koaliciji v letih 1993−1997, s čimer je le dve leti po osamosvojitvi zagotovil kontinuiteto levice, ki »resnično vlada« vse do danes. In to kljub temu da je Drnovšek Peterleta strmoglavil s konstruktivno nezaupnico le nekaj mesecev pred tem. Povrh vsega je Danilo Slivnik zlasti v knjigi Kučanov klan (1996) podrobno opisal, da je bil Peterle kot zunanji minister zgolj prostovoljna Kučanova in Drnovškova marioneta, ki sta resnično vodila zunanjo politiko. V kolumni sem prav tako izpostavila, da je Kučan rušil Peterletovo vlado preko Mencingerja, ki je odstopil kot podpredsednik Demosove vlade v ključnih mesecih pred osamosvojitvijo v upanju, da bo razpadla Demosova vlada in ne bi bilo osamosvojitve. Kljub vsemu temu je Peterle pozneje s Kučanom kolaboriral na srečanju Foruma 21 novembra 2014, medtem ko je bil Janša v zaporu, njegovi podporniki pa so protestirali pred sodiščem!

Še več, Hojs je potrdil, da sem imela o Peterletu vse prav, saj se je nedavno tudi on silovito odzval na Peterletovo jasno kolaboracijo s Kučanom, ko je tik pred 25-letnico osamosvojitve izstopil iz predsedstva VSO zaradi ovadbe Kučana za veleizdajo. O Peterletovi kolaboraciji priča tudi knjiga Slovenija in pika!, ki jo je souredil Peterletov sin Ožbej, v njej pa skupaj nastopata tudi Kučan in Peterle. Da je Peterle vedno znova nagrajen za kolaboracijo z levico in Kučanom, kot sem trdila v kolumni, dokazuje tudi Peterletov intervju ob bok Kučanovemu v osamosvojitveni Sobotni prilogi Dela (24. 6. 2016), to je v uradnem listu Foruma 21. Na vsa ta sporna dejstva sem opozorila še v kolumni Janša je kapituliral: praznuje s Peterletom in Omanom (glej), Hojs pa je tik pred zdajci za Peterleta na podlagi teh argumentov celo odločil, da Peterle ni primeren govornik na proslavi Za mojo Slovenijo (25. 6. 2016).  

Hojs je na tviterju zapisal, da so ga izključili iz NSI, ker je »ponižal uglednega člana, ki je zaradi Kučana izstopil iz predsedstva VSO«. Torej da so ga izključili, ker je povedal, da Peterle kolaborira s Kučanom. Ravno to sem jaz Peterletu očitala v kolumni Lojze Peterle je večni kolaborant konec marca, Hojs pa je takrat Peterleta vzel v bran in me javno ožigosal za lažnivko. Še več, Hojs mi je v obrambi Peterleta dajal celo napotke, kako naj pišem: »Zato pozivamo vse, ki so prepričani, da so časi in dogodki naše osamosvojitve ključni tudi za našo prihodnost, da prispevajo svoj delež k spremembam v naši družbi. Še posebej mojstri pisane besede, kamor uvrščam tudi gospo Majo Sunčič, nosijo svoj del odgovornosti za spremembe, ki se morajo zgoditi.«

V  mesecih pred 25. obletnico osamosvojitve sem napisala serijo kritičnih kolumn o Peterletu in drugih osamosvojiteljih iz Demosa (Dimitriju Ruplu, Ivanu Omanu, Igorju Bavčarju, Francetu Bučarju, Spomenki Hribar idr.), ki so tekli ali še vedno prostovoljno tečejo v naročje levice in Kučana. Ravno svež primer Peterletove vnovične kolaboracije s Kučanom ponovno dokazuje, zakaj je slovenska desnica od osamosvojitve naprej politični invalid in večni privesek levice. Namesto da bi se na desnici otresli takšnih škodljivih praks iz preteklosti in bi končno prišlo do sprememb, so me z desnice drug za drugim silovito napadali – od Rupla, Hojsa, Luke Lisjaka Gabrijelčiča do desnih medijev, kot sta Demokracija in spletni portal časnik.si. Da ne govorim o rednih napadih desnih tviterašev name.

Hojs je s svojimi izjavami o Peterletu, zaradi katerih so ga prejšnji teden vrgli iz NSI, potrdil, da sem imela s pisanjem o Peterletu vse prav. Namesto da mi pošilja navodila, kako naj pišem, naj Hojs najprej pomete pred lastnim pragom, prevzame svoj del odgovornosti za spremembe, prizna svojo napako in se mi opraviči.