Po javnomnenjskih anketah najhujši propad grozi PS, ki je v 14 mesecih z 28 odstotkov na volitvah 2011 padla pod parlamentarni prag. V strahu pred polomom na predčasnih volitvah lažejo, da delujejo za narodov blagor, sicer bi ugotovili, da kratica PS ne pomeni zgolj »Prevare Slovenije«, ampak tudi »Propadlo stranko«. Razen luzerskega Jankovića je za njihove težave zaslužen predvsem Milan Kučan, ki zaradi svojega koncepta negativne kadrovske selekcije tone vedno globlje. A kaj, ko ne more brez pajacev in praznih lupin, za to vlogo pa so najbolj priročne ravno ženske (primer Katarine Kresal). Vlogo nove prazne lupine igra zdaj Alenka Bratušek, ki pa ima že na prvi pogled toliko pomanjkljivosti, da ni zmožna prevarati nikogar, razen tistih najbolj butastih.
Zato mora PS s svojo »projektno koalicijo« najprej izvesti kretenizacijo Slovenije, sicer njihovih neumnosti ne bodo mogli nikomur prodati, kot na primer velemodrost Bratuškove, da je glede Jankovića treba pustiti času čas. Če kretenizacija po zgledu leninistično-stalinističnih petletk pod kratico NEP (= nova ekonomska prevara) ne bo dovolj, bo prodajalec elektrike Robert Golob izvedel še elektrifikacijo naših denarnic in nam podražil elektriko, za kar bo kakopak spet nominiran za kakšno Delovo osebnost leta. Če tudi to ne bo dovolj, bo Tamara Vonta po tviterju izvedla forrestgumpizacijo: »Projektna koalicija je kot sendvič: nikoli ne veš, kakšnega boš dobil.«
Bratuškova je preverjen kader LDS in Zares. Predvsem Gregor Golobič je na njej pustil veliko prstnih odtisov, sicer ne bi o spremembi referendumske zakonodaje govorila kot o samoomejevanju politike. Zakaj je potem PS še nedavno vložila referendumsko pobudo, Janković pa blebetal, da je referendum zdravilo za jezo pri ljudeh? So kot po navadi zgolj lagali in zavajali? Golobiča je samoomejevanje pri laganju pripeljalo naravnost pod parlamentarni prag, kamor drvi tudi PS. Da tudi Bratuškova laže, je jasno iz njenega besedišča. »Projektna vlada« je antidemokratična skovanka, polna Kučanovih totalitarnih odtisov. O Jankovićevih prstnih odtisih je škoda izgubljati besede. Janković je zamrznjen, vendar hkrati govori, s kom bo šel in s kom ne v koalicijo.
Mar misli, da imamo vsi zamrznjene možgane? Čeprav je imela Bratuškova najboljšega učitelja v laganju, Golobiča, kljub temu naseda lažni hvali v Kučanovih dominantnih medijih in je sveto prepričana, da seka. Sicer bi se pred nakladanjem o projektni koaliciji najprej lotila projekta lastne stilske preobrazbe: ob tako neurejeni pričeski bi ji lahko pomagal dober frizer, zaradi povsem neustrezne garderobe bi si morala nujno najeti stilista, namesto da v sedanji podobi straši po vseh medijih.
»Projektna koalicija«, s katero nas posiljuje Bratuškova, je tudi širša sopomenka za koalicijo propadlih strank. Zato ni presenetljivo, da se je v to koalicijo takoj vključil Desus, ki mu po vseh anketah že dolgo zelo slabo kaže. Ne glede na izid volilnega kongresa v začetku marca je Desus mrtva stranka, ki plava po Savi mimo Zagreba in Siska v Donavo. Erjavec, Jasnič ali Vesel Valentinčičeva – to je zdaj popolnoma vseeno. Desus je gotof, zato bodo naredil vse, da si podaljšajo življenje in volitve odrinejo v prihodnost.
Enako velja za DL, ki ji kljub Virantovemu insceniranju slabo kaže po anketah. Virant je strahopetni megaloman, rad bi bil premier (smejimo se do solz in se valjamo po tleh), za to je pripravljen vse poteptati. V stranki me niso poslušali, ko sem jim že lani februarja svetovala, naj Viranta na kongresu zamenjajo kot predsednika, sicer jih čaka usoda Golobičeve Zares, http://www.reporter.si/slovenija/maja-sun%C4%8Di%C4%8D-virant-po-golobi%C4%8Devi-poti/8186. Ampak Virant je hujši od Golobiča, saj je uničil glavne predstavnike lastne stranke. Da mu morda kdo ne bi delal konkurence ali ga zasenčil, saj mora biti glavni v svojem kokošnjaku. Najprej je odstranil Janija Soršaka, zdaj še Senka Pličaniča in Janeza Šušteršiča. Poleg teh je pomemben idejni okvir prispeval tudi Tomaž Štih, ki se ravno tako umika v ozadje DL. Virant je vse omenjene povabil, njihove ideje izkoristil za privabljanje volivcev, nakar zavrgel, da bi imel prosto pot do koalicije s PS.
Čeprav Lukšičevi SD še vedno najbolje kaže po vseh anketah, se bodo razmere spremenile, če se izkaže, da je Lukšiča samo »gobc pa sapa« in bo vstopil v prevarantsko koalicijo Bratuškove. Na verjetnost tega scenarija kaže »spodbudno kramljanje« med Bratuškovo in Majdo Potrata. Če vse ni bilo zgolj potrata časa in besed, bo SD pristala tam, kjer je bila na vseh volitvah razen leta 2008, to je pri okoli desetih odstotkih, ali še nižje. Z vstopom v koalicijo s PS bi Lukšič dokazal, da vse besede nič ne pomagajo, če imaš ideološko oprane možgane. Ko ideologija pokliče, Lukšič vstopi v koalicijo s PS in končno razkrije, da je v resnici zgolj še en Kučanov pajac.
V Kučanovem rokavu poleg vsiljive Bratuškove mrgolijo še številni drugi pajaci, vendar to njegove PS ne bo rešilo pred propadom. Lahko nastavi Šoltesa, Kraljiča, Cerarja, Potočnika ali še bolje – troglavega premierskega zmaja v podobi Jožeta Mencingerja, Franceta Bučarja in Spomenke Hribar, ki naj ga Janković postavi na Zmajski most v Ljubljani, da bo vsak dan strašil ljudi. Čeprav ima Kučan v pesti več kot devetdeset odstotkov medijev in nam je že pred dvajsetimi leti ukradel državo, ga ljudje ne morejo več videti. Njegov čas se zdaj izteka. Zato komaj čakamo, da se Kučan končno popolnoma uniči in s seboj v prepad povleče tudi vse svoje podrepnike.