Maj in junij 1945 sta najbolj krvava meseca v vsej slovenski zgodovini. Ob razglasitvi miru je komunistična stran pomorila en odstotek takratnih prebivalcev Slovenije. To je skoraj 15 odstotkov vseh žrtev drug svetovne vojne. Zato v teh dneh ne praznujemo oziroma se ne spominjamo le 70. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom oziroma osvoboditve.
V maju in juniju 1945 moramo okoli 85 tisočem žrtev vojn dodati še približno 14.000 povojnih. (Če bi bil v Franciji po vojni pomorjen odstotek prebivalstva – tako kot pri nas – bi morali ugonobiti 400.000 ljudi.) Z ekonomskega stališča je to norost, saj so bile žrtve večinoma mlajši moški, z moralnega stališča pa, glede na to, da ni bilo sodb, popolni poraz, pripominja zgodovinar Igor Grdina. Množični povojni poboji so bili za literarnega zgodovinarja, kritika in esejista Matevža Kosa »eden od formativnih, že kar metafizičnih dogodkov, ki so zaznamovali komunistično ero na Slovenskem«.
Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.