Vsekakor bi to povzročil drastičen dvig prispevne stopnje za delodajalce za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Naša država je v vrhu držav OECD po razliki med neto plačo zaposlenega in bruto bruto plačo, ki pomeni celoten strošek dela za delodajalca na zaposlenega. Gre za prispevke iz plače in na plačo, ki bremenijo delodajalca.

Zahteve Levice gredo v napačno smer: namesto da bi se razlika med neto plačo in bruto bruto plačo znižala, bi jo še povišali. S tem bi delodajalce odvrnili od sklepanja zaposlitev za nedoločen čas, saj bi imeli previsoke stroške dela. Levica ima žal mentaliteto, da denar raste v bankomatih, pravi dr. Lahovnik.

Opozoriti velja, da se je že precej mladih odselilo, recimo čez mejo v Avstrijo, zaradi nižje obdavčitve dela. O zahtevah te stranke ugotavlja, da njeni koncepti niso razvojni, novi minister za finance nanje ne bo mogel pristati (to naj bi postal dolgoletni predsednik uprave družbe Lek – Vojmir Urlep). Gre za socialno utopijo, dodaja Lahovnik.

Levica bi rada politiko »močno priviti in potem deliti«, vendar to ne gre, socializem je povsod propadel. Ekonomist meni, da Zdravko Počivalšek, če bo ostal minister za gospodarstvo (temu sicer Levica nasprotuje), ne bo sledil zahtevam te stranke, saj razume ekonomsko logiko. Urlep in Počivalšek naj bi nas torej branila pred Levico. Najbrž bo na koncu na mizi ostalo le vprašanje višje minimalne neto plače, ugotavlja Lahovnik.