Kaj iz tega izhaja? T. i. levosredinski kapital ne podpira politike levosredinskih strank, temveč zgolj svoje parcialne kapitalske interese. Podpira ad hoc skupine za zmago na volitvah (ki se pravnoformalno prikazujejo kot stranke, da lahko sploh gredo na volitve), ker si od njih obetajo neposredni vliv na vodenje vlade in na izboljšanje svojega položaja. Vendar se kmalu izkaže, da je naloga vlade, da vodi državo, torej celoto, in ne more delovati po načelu maksimizacije profita posameznega podpornika, kot pričakuje vsaka od podporniških skupin.
Ko rušijo vlado, so lahko poenoteni, ker je teh, ki so nezadovoljni, bistveno več, kot je tistih, ki jim z vsakokratno vlado uspeva dosegati prednost. Levosredinski poziciji tako ustreza anarho-liberalne odnos do politike, ker so zadeve kar naprej odprte, kar naprej divjajo principi tekmovalnosti kapitalističnega trga, kar je vedno dober obet za vsaj delno zmago dobičkarjev, saj je socialno državo tako lažje razdirati: davki se nižajo, plače v javnem sektorju tudi, niža se kvaliteta javnega sektorja, profiti pa se zvišujejo.
Logika centralizacije kapitala kot svetovnega gonilca kapitalizma tako v Sloveniji dobro funkcionira, sfera politike se je že dobro razkrojila – in s tem tempom gremo lahko mirno naprej v razgradnjo vseh pridobitev, ki smo si jih obetali z osamosvojitvijo.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
