Luka Mesec je politični luzer 2015

V letošnjem letu se je Luka Mesec iz junaka spremenil v bedaka in največjega političnega luzerja. Konec lanskega leta ga je strankarsko glasilo Združene levice (ZL), Mladina, razglasilo za osebnost leta. Leto dni kasneje je Mesec v povsem drugačni poziciji, saj kljub vztrajnemu pranju možganov levičarskih dominantnih medijev izgublja na vseh frontah. Mesca je v začetku leta v nebo izstrelila tujina, zlasti zmaga ekstremistične Sirize v Grčiji, vendar ga je v drugi polovici leta ista tujina tudi potisnila proti dnu. Pokazalo se je namreč, da je več ali manj vse, kar podpira Mesec in njegova ZL, prevzeto iz tujine in v nasprotju z željami in mnenjem velike večine slovenskih državljanov.

Leto je Mesec začel na dvojnih krilih – populistične peticije Jožeta Mencingerja proti privatizaciji in vzponom ekstremistične Sirize na oblast v Grčiji. Oba pojava, na katerih je Mesec gradil svojo javno razpoznavnost, zaznamuje njegov povsem shizofreni odnos do tujcev, v obeh primerih na škodo slovenske države in nas davkoplačevalcev. Peticija proti privatizaciji je namreč ščuvala proti tujcem, da ti ne bi kupili slovenskih podjetij in bi ta ostala v krempljih slovenskih lobijev. Na drugi strani je ob podpori grške ekstremistične Sirize Sloveniji ponujal grški bankrot, »sestrski« Sirizi pa je hotel podariti naš denar in na škodo vseh nas zagovarjal delni odpis grških dolgov. Ko je v odgovor dobil jasen javnomnenjski »ne« slovenskih davkoplačevalcev, je skupaj z levičarsko falango popljuval sodržavljane kot nečloveške in nesolidarne.

Razlikovanje med dobrimi in slabimi tujci je slovensko levico v letu 2015 potiskalo v politično norost. V začetku leta »slabi« Nemci so se pozneje med begunsko krizo prelevili v »dobre«, »dobri« Grki pa so s Sirizinem pomiku v zmerno leve vode postali za Mesca in slovenske levičarje odpadna roba. Med »dobre« tujce so za Mesca spadali tudi Španci, dokler je Podemos vodil na javnomnenjskih lestvicah in jim je kazalo na zmago. Danes ekstremističnemu Podemos ne kaže dobro na bližajočih se španskih volitvah, zato Mesca Španci kakopak več ne zanimajo.

Kot »dobre« tujce in vzor za Slovenijo je Meščeva ZL po ideološkem ključu prodajala tudi bankrotirano socialistično Venezuelo. Vendar je Mesec tudi tukaj stavil na napačnega »rdečega« konja. Minulo nedeljo je celo Venezuelce na parlamentarnih volitvah srečala pamet, saj so izvolili opozicijo in socializmu rekli odločni »ne« z dvotretjinsko večino in visoko volilno udeležbo. Za »dobre« tujce je Mesec opredelil tudi begunce in jim vreščal »dobrodošli«. Vendar je prvi med politiki postavil bodečo žico pred svoja vrata in povedal, da nobenega noče pri sebi doma. To breme kot vsa druga bremena je raje prevalil na pleča davkoplačevalcev.

Vendar slabih in dobrih tujcev zanj in njegove podpornike ni zmanjkalo. Odpirali so šampanjce, ko je od nakupa Telekoma odstopil britanski Cinven. Sodeloval je v narodoosvobodilnem boju proti »slabim« tujcem v slabi banki in jih izgnal. Boril se je proti kapitalizmu in ga rušil, vendar nikoli tistih, ki so slovenskim davkoplačevalcem v resnici povzročili škodo. Denimo propadli tajkun Bine Kordež, karega goreče podpira prav Jože Mencinger, ekonomski ideolog Meščeve stranke in avtor peticije proti privatizaciji. Tudi proti špekulatnom se je baje boril Mesec, češ da so krivi za finančno krizo. Kljub temu je takoj navdušeno podprl finančnega špekulanta Tadeja Kotnika.

Mesec je na račun davkoplačevalcev populistično delil tudi socialne bombončke in zagovarjal odpis dolgov državljanom za neplačane položnice. V stranki so za »zagon gospodarstva« predlagali legalizacijo trave, pri tem pa zamolčali, da gre tudi za »zagon« žepa poslanke Tomićeve, ki se že ukvarja s pridelovanjem trave, pardon industrijske konoplje. Očitno v tej stranki preveč kadijo travo in niso ugotovili, da Janša že skoraj tri leta ni oblasti. Ampak v Meščevi ZL so pač radi proti, najraje proti Janši, tudi ko se borijo proti zlatemu fiskalnemu pravilu ali davčni reformi, ki ju je predlagala Cerarjeva vlada.

Kot »novi« obraz med po Kučanu »svežo« ZL je vzniknil Dino Bauk, ki se je uveljavil kot »hišni odvetnik« ZL. Lani ga je ZL predlagala kot svojega predstavnika v zvezi z odvzemom poslanskega mandata Janši. Letos je Bauk kot kolumnist Mladine podprl predlog Radia Študent o razpisu referenduma glede zakona o obrambi med begunsko krizo. Bauk in ZL se namreč zdaj predstavljajo kot veliki mirovniki, ker je za vse »pravoverne« levičarje očitno edina prava slovenska vojska nekdanja okupatorska JLA. Vse to se sklada z Meščevim celoletnim bojem proti samostojni Sloveniji, ki jo tako zelo sovraži, da celo bojkotira njen rojstni dan, slavi pa vsako partizansko pasjo procesijo. Mesec in njegova druščina so baje proti vojni, vendar s svojim delovanjem zagotavljajo, da se v Sloveniji sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne še vedno nadaljuje druga svetovna vojna.

Edino področje, na katerem je Mesec letos blestel, je anti-Janša. Če bi Janša rekel, da drek ni užiten, ga bi Mesec s svojo levičarsko falango v dominantnih medijih takoj razglasil za slovensko nacionalno jed. Sicer je Mesec v letu dni pokazal, da nima prav nobene politične identitete, ampak je znotraj povsem votel, zunaj pa prazen. Za svoj politični obstoj se mora zahvaliti levičarskim dominantnim medijem, ki ga nenehno »pumpajo« in ga umetno ohranjajo pri življenju. Zato ne preseneča, da se še vedno prodaja kot »slaba vest« slovenske politike, čeprav je povsem zanič politik, ki se bori proti interesom večine svojih sodržavljanov. Očitno ni spoznal, da je v 2015 povsem pogorel in postal politični luzer leta.