Nedavno je slovensko javnost razburil primer 26-letnega Mustafe Alnajjarja, ki je obdolžen za posilstvo 17-letnega dekleta septembra lani v Ljubljani, vendar ni v priporu. Po mnenju tožilke Alenke Jesenko namreč ni pripornih razlogov, zato sodišču pripora sploh ni predlagala.
Ne le, da Alnajjar, sicer Palestinec s statusom azilanta, ni v priporu, ampak se je na volilni večer 24. aprila znašel v prvih vrstah v volilnem štabu Gibanja Svoboda. Med vodilnimi iz te stranke se je znašel, ker ga je tja pripeljala njegova donedavna partnerka Faila Pašić, znana humanitarka, ki so jo v stranki pred kratkim zaposlili. Pred volitvami je delala v njihovem volilnem štabu.
Afera posilstva: Donedavni partner humanitarke Faile Pašić je obdolžen posilstva mladoletnice
Znanka od dekleta, ki je prijavila posilstvo, je za Reporter dejala: »Kaj mislite, kako se počuti ta punca, potem ko ji je to storil, ona pa ga na televiziji vidi tik ob vodilnih iz Gibanja Svoboda?«Primer vsekakor ne vliva občutka varnosti ženskam žrtvam nasilja, ki se pogosto počutijo, da jih po prijavi posilstva ali spolnega nasilja na cedilu pusti tudi pravosodje.
Za komentar tega, da po mnenju tožilstva obdolženec ne sodi v pripor, smo prosili društvo Ženska svetovalnica. Društvo deluje na področju psihosocialne pomoči in samopomoči žensk, ki so žrtve nasilja. Po besedah predsednice Lucije Užmah se nasilje brez izjeme dogodi brez krivde žrtve in žrtvam pušča resne in dolgotrajne posledice ter globoke rane.
Še posebej spolno nasilje in še posebej nad otroki, mladostnicami in mladostniki, je skrajno zavržno dejanje. Vsakršno obliko nasilja je potrebno preprečevati, hkrati pa nuditi pomoč žrtvam, da od izkušnje nasilja okrevajo. V vsakem primeru žrtvam nasilja predlagajo, da sprejmejo brezplačno pomoč nevladnih organizacij na tem področju.
Kot pravi Užmahova, venomer ko govorimo o priporu, hodimo po tanki črti kolizije primerljivih ustavno zajamčenih temeljnih osebnostnih pravic. Varstvom zdravja, telesa in življenja po eni strani ter osebne svobode na drugi strani. Mnogokrat se žal pojavlja vprašanje, katera izmed teh dveh pravic je močnejša, presoja pa je odvisna od primera do primera.
Zapisu Užmahove dodajmo, da so po zakonu priporni razlogi begosumnost, ponovitvena nevarnost in nevarnost vplivanja na priče. Predsednica društva Ženska svetovalnica je pojasnila, da s tožilstvom sicer sodelujejo zelo dobro, »opažamo pa, da je mnogokrat zadržano do svojih zakonskih pooblastil po 168. členu Zakona o kazenskem postopku…
Ker o pripornih razlogih presoja sodišče, ni videti razloga, zakaj bi tožilstvo to breme prevzemalo nase in odločilo konkludentno samo (torej, da ne poda predloga za pripor). Pri tem ni pomembno, ali gre (vsaj uradno) za enkratna ali ponovitvena kazniva dejanja – že enkrat je preveč! In če je bilo enkrat, je lahko večkrat (če že celo ni bilo, neprijavljeno).«
