Nezadovoljstvo z ministrom je večkrat izrazil tudi kirurg Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo, ki je javno večkrat opozoril na nevarnost privatizacije zdravstvenega sistema. Ostro nasprotuje tudi Loredanovi ideji svobodnih zdravnikov, ki bi bili zasebniki brez svojih prostorov, opreme in zaposlenih zdravstvenih delavcev, kot taki pa bi lahko opravljali svoje delo v javni zdravstveni službi.
»Problem bi bila organizacija zdravniških timov, brez katerih ni mogoče delati. Kdo bi v bolnišnicah prenašal znanje na mlajše? Če bi vsi družinski zdravniki jutri postali svobodni zdravniki, bi se lahko sesul celoten sistem. Kdo bi jih nadziral? Ideja morda deluje v urejenih sistemih v Skandinaviji, pri nas pa bi v tem kaosu lahko vodila v dokončen razpad zdravstva,« je Brecelj dejal za portal Necenzurirano in ob tem izrazil željo, da bi zdravniki čim večji obseg dela opravljali v javni zdravstveni mreži.
Tako je verjetno le še vprašanje časa, kdaj bo moral Bešič Loredan zapustiti ministrski stolček v vladi, v kateri je podpredsednik in formalno drugi človek.
Kot še danes piše Necenzurirano, idejo o svobodnih zdravnikih najbolj forsira zasebni kirurg Marko Bitenc, pri katerem je Loredan še vedno deset odsotno zaposlen, da kot priznani kirurg ohranja zdravniško licenco. V Kirurgiji Bitenc dela dve do štiri ure na teden, še štiri ure dela pa opravi v kliki Zdravstveni zavod Zdravje, ki je prav tako v Bitenčevi lasti. Bitenc pa ministra spremlja tudi posvetih o zdravstveni reformi.
Tako je verjetno le še vprašanje časa, kdaj bo moral Bešič Loredan zapustiti ministrski stolček v vladi, v kateri je podpredsednik in formalno drugi človek. Kot uvodno rečeno, pa je najbolj trn v peti tako imenovani civilni družbi, za katero se skriva nekdanji minister iz vrst LDS Dušan Keber. Ta se je združila v iniciativi Glas ljudstva, ki zdaj skupaj z Niko Kovač poziva ministra k odstopu oziroma premierja Roberta Goloba k razrešitvi ministra Loredana. V nadaljevanju objavljamo njihov poziv.
Organizacija Glas ljudstva, katere najbolj vidni predstavnik je Jaša Jenull, skupaj z Inštitutom 8. marec pod vodstvom Nike Kovač ob 13. uri pripravljajo tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili razloge za odstop ali razrešitev ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana.
Vabimo vas na novinarsko konferenco danes ob 13:00, na kateri bomo skupaj z Inštitutom 8. Marec in drugimi organizacijami predstavili naše stališče, da dr. Bešič Loredan ne zastopa interesov pacientk, pacientov in vseh ostalih prebivalcev, ki naj bi jim bil namenjen sistem javnega zdravstva. V enem letu se je nabralo večje število neizpodbitnih dokazov njegovega škodljivega delovanja zoper cilje vsem dostopnega in kvalitetnega javnega zdravstva, zaradi katerih upravičeno terjamo njegov odstop oziroma odstavitev.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v letu dni s svojimi dejanji dokončno utrdil oznako ministra za zasebne zdravnike, ne pa ministra za paciente. Našteli bomo le nekatera izmed dejanj, katerih skupni imenovalec so postavljanje dobrobiti (zasebnih) zdravnikov pred potrebe pacientov, delovanje v nasprotju z zavezami in koalicijsko pogodbo vlade ter podpora privatizaciji in pretakanju javnega denarja v zasebne žepe.
Cilji zdravstvene reforme kot ključne zaveze vlade niso nejasni samo državljanom, temveč tudi najboljšim poznavalcem zdravstva, razen da je v njih mogoče razbrati nadaljnje uveljavljanje zasebnih interesov na račun vse šibkejšega javnega zdravstva. Nedopustno je, da se minister ne posveča razreševanju trenutnih zdravstvenih stisk prebivalstva: 140.000 ljudi brez izbranega zdravnika, daljšanje čakalnih vrst, očitni primeri finančnih, strokovnih in fizičnih zlorab pacientov, ampak se ukvarja z dolgoročnimi sistemskimi spremembami, ki sploh ne naslavljajo vzrokov krize, temveč jo še poslabšujejo. Minister je kot gasilec, ki v času požara piše pravilnik za uporabo gasilnih aparatov. Najhuje pa je, da njegov pravilnik predvideva polnjenje gasilnih aparatov z bencinom.
Interventni zakon, domnevno namenjen skrajševanju čakalnih dob in večji dostopnosti storitev, tudi po priznanju samega ministrstva zgolj preusmerja javni denar v roke zasebnikov koncesionarjev. Od skupno 140 milijonov dodatnega denarja so v 6 mesecih javni zavodi prejeli 90, zasebniki s sedemkrat manjšimi kapacitetami pa kar 50 milijonov evrov. S tem denarjem opravljajo zasebniki enostavnejše in profitabilne storitve, čakalne dobe na zahtevnejše in neprofitabilne storitve pa se podaljšujejo. Število pacientov brez izbranega zdravnika se je povzpelo že čez 140 tisoč, število pacientov, ki predolgo čakajo na prvi pregled pri specialistu, pa se je od prvega do drugega trimesečja učinkovanja zakona še povečalo s 50 na 70 tisoč. Javni zdravniki zapuščajo javne zavode in se pridružujejo koncesionarjem. Kljub opozorilom iniciative Glas ljudstva po prvem trimesečju in predlogom, kako je potrebno spremeniti interventni zakon, minister ne ukrepa, milijoni javnega denarja pa se še naprej zapravljajo za tiho privatizacijo javnega zdravstva.
Minister že leto dni ignorira kršenje ustavno zagotovljene pravice pacientov do lastnega izbranega osebnega zdravnika, zaradi katerega je brez zdravnika že 140 tisoč ljudi, število pa lahko preseže 300 tisoč. Uvedba »ambulant za neopredeljene« tega problema ne rešuje, pač pa posameznim zdravnikom omogoča astronomske zaslužke, druge, ki vztrajajo pri obravnavi večjega števila bolnikov v svojih rednih ambulantah za bistveno slabše plačilo, pa odvrača od njihovega dela.
Minister nikakor ne uresničuje zaveze vladne koalicije, da bo ukinila dvoživkarstvo ter razmejila javno in zasebno zdravstvo. Številni primeri kažejo, da minister delo dvoživk krepi, spodbuja in ga namerava legalizirati. To sicer ne more biti presenečenje, saj tudi sam opravlja tako delo pri enem od največjih zdravstvenih dobičkarjev in je s tem v očitnem konfliktu med interesi vlade in svojimi osebnimi interesi.
Minister predlaga zakon o ZZZS, ki pomeni popolno etatizacijo dosedanjega javnega upravljanja zdravstvene blagajne, njeno politično podreditev in omogoča izenačenje javnih in zasebnih izvajalcev v postopkih pridobivanja javnega denarja.
Minister predlaga novelo zakona o zavodih, katerega izključni namen je podreditev »neposlušnih« direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Te svoje namene je doslej dokazoval z neutemeljenimi obtoževanji nekaterih direktorjev in njihovim odstavljanjem kar preko televizijskih ekranov.
Minister predlaga slabo pripravljene zakone, v katerih pravniki odkrivajo številne kršitve ustave in zakonodaje. Med zadnjimi je kritik deležen predlog zakona o digitalizaciji, ki digitalizira podatke pacienta, ne pa tudi podatkov o delu zdravnika. Vsi zakoni, ki jih je doslej pripravilo Ministrstvo, so bili deležni intenzivnih internih kritik s strani stroke, civilne družbe, sindikatov, stanovskih organizacij, strateškega sveta in tudi delovne skupine v državnem zboru. Po enem letu ni nobeden od zakonov ministrstva niti blizu temu, da bi bil pripravljen na obravnavo in potrditev v DZ.
Minister se po več mesecih še vedno ni odzval na primere zlorab in izsiljevanja lastne bolnišnice s popolnoma neetičnim zadrževanjem izvidov pacientov, ki so si ga dovolili radiologi v SB Celje. Tovrstno ravnanje bi moralo biti povsem nedopustno in bi moralo sprožiti najstrožje sankcije, če hočemo verjeti, da zdravniki opravljajo svoje delo skladno s strokovno etiko in Hipokratovo prisego. V preteklih mesecih smo vsak teden priča novim razkritjem, kako zasebni finančni interesi zdravnikov zlorabljajo in izigravajo javni sistem. Minister pa niti ne priznava, da je to problem.
Minister je več mesecev javnosti prikrival primere zlorab in maltretiranja pacientov na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. To je samo zadnji izmed mnogih primerov, ki jasno kaže, da bo Minister deluje bolj kot vodja zdravniške cehovske organizacije in bo zoper finančne, strokovne in fizične zlorabe pacinetov ukrepal zgolj, če mu ogorčenje javnosti ne bo pustilo nobene druge izbire.
Minister se ne zmeni za opozorila o neizpolnjevanju predvolilnih zavez in konstruktivne predloge civilne družbe, ki jo imenuje za "ekstremistično". Ni se odzval na predlog treh zakonov, ki jih je predlagala iniciativa Glas ljudstva, pač pa se bliskovito odziva in razpošilja v razpravo predlog zdravniške zbornice o vzpostavitvi dejavnosti "svobodnega zdravnika", kar bi pomenilo dobesedno legalizacijo dela v dvojni praksi. Dosledno ignoriranje in preziranje vsakršnega dialoga s civilno družbo in prepuščanje zdravstvene reforme cehovski organizaciji je v nasprotju z zagotovili vlade, da ne bo popuščala zdravstvenim lobijem in da bo s civilno družbo vodila argumentiran in konstruktiven dialog.
Čisto vsaka od naštetih desetih kritik je po mnenju iniciative Glas ljudstva zadosten razlog, da minister za zdravje odide s svojega položaja. Pridružujemo se pozivu k njegovemu odstopu, k temu pa dodajamo tudi poziv predsedniku vlade, naj ministra odpokliče.
Potrebujemo ministra za paciente in pacientke ne za interese zdravnikov, lobijev in zaslužkarjev!
LOREDAN MORA STRAN!
Delovna skupina za zdravstvo
Glas ljudstva
