Načrtovani člani logističnega holdinga niso navdušeni nad projektom, ki ga je vladi prodal nemški "rešitelj" Slovenskih železnic Hartmut Mehdorn. Luka Koper in Intereuropa imata številne pomisleke glede predlaganega holdinga, za katerega Mehdorn trdi, da bi bil koristen za vsa tri podjetja.
Nemec Hartmut Mehdorn je danes na konferenci na Brdu pri Kranju predstavil zamisel o slovenskem logističnem holdingu, ki bi nastal s povezovanjem Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. O njem so bili izraženi številni pomisleki, premier Borut Pahor pa je napovedal vnovično srečanje s predstavniki podjetij, vlade in strokovnjaki.Logistični holding je zamisel nekdanjega direktorja Deutsche Bahna Mehdorna, s povezovanjem pa bi po Pahorjevem mnenju prišlo do pozitivne sinergije, od katere bi imeli koristi tako v železnicah kot v Luki Koper in v Intereuropi ter ostalih podjetjih, ki bi se še morebiti vključila v holding, je poudaril Pahor.
Ob tem je opozoril, da bo v nasprotnem primeru vsako od teh podjetij samo izpostavljeno konkurenčni tekmi in možnost, da bo v njej zmagalo je bistveno manjše kot, če bi se za uspeh prizadevala skupaj. "Zamisel o holdingu ni nastala zato, kot nekateri prehitro sklepajo, da bi z njo sanirali Slovenske železnice. Nastala je zato, ker so snovalci te zamisli pogledali širše, celotno logistično dejavnost, jo umestili v evropski prostor in primerjali konkurenčne prednosti in rešitve," je zagotovil Pahor in pojasnil, da je sanacija Slovenskih železnic le eden od derivatov oblikovanja holdinga.
Minister za promet Patrick Vlačič se zaveda, da je interes posameznih podjetij v nekaterih točkah različen, vendar je pa po njegovem mnenju jasno, da koprsko pristanišče brez moderne železniške infrastrukture ne bo moglo razviti svojih potencialov.
Gradnjo drugega tira in ostale železniške infrastrukture tako vidi kot nujno, da bo Luka Koper sploh lahko izkoristila potenciale. Hkrati se morajo tudi Slovenske železnice spremeniti in se modernizirati ter uvesti poslovni model, ki bo kos izzivom bodočnosti. "Dobro razvita železniška infrastruktura, moderen železniški prevoznik in dobre špedicijske storitve so nujni pogoj, da bomo pri tem uspešni," meni minister.
Povezovanje pristanišča, cestnega in železniškega prevoza je po Mehdornovih besedah prava rešitev, ki bi prinesla vrsto sinergij, in sicer takojšnjo v višini 20 milijonov evrov letno in kasnejše v višini 40 milijonov evrov letno, poleg tega pa bi se lahko izognili prikrivanju naložb in dosegli prihranek v višini 50 milijonov evrov letno. Veliko, močno podjetje bi imelo tudi več možnosti za morebitne prihodnje prevzeme.
Pri oblikovanju holdinga je najprej nujno takojšnje prestrukturiranje Slovenskih železnic, zagotovitev dodatne likvidnosti Intereurope in izboljšanje poslovanja Luke Koper. Sledila bi ustanovitev integrirane družbe, ki pa jo mora najprej potrditi slovenska vlada. Zato je treba, tako Mehdorn, čim prej pripraviti predlog za odločitev vlade.
Vse tri poslovne enote bi bile v 100-odstotni lasti slovenskega logističnega holdinga, večinski lastnik holdinga pa bi bila slovenska vlada. "Je pa treba vzeti v obzir tudi dejstvo, da bi lahko vlada v prihodnje morda našla zanimivega tujega investitorja. Vladi priporočamo, da v holdingu obdrži vsaj 51-odstotni lastniški delež," je pojasnil Mehdorn.
Poleg odbora delničarjev bi holding nadzoroval nadzorni odbor, ki bi ga sestavljali strokovnjaki, v izvršnem odboru bi sedeli direktorji treh poslovnih enot, pomemben pa je tudi s strani vlade ustanovljen regulator, ki bo preprečeval morebiten monopol.
Vlada naj bi skladno z zastavljeno časovnico odločitev o oblikovanju logističnega holdinga sprejela do konca letošnjega decembra, premier Pahor pa je napovedal, da bo če bo to potrebno, v zvezi z oblikovanjem holding opravila tudi stresne teste. Vlada doslej še ni sprejela ničesar, pred kakršnokoli odločitvijo pa bo šla tudi v dialog s socialnimi partnerji, delničarji in javnostjo. "Gre za tako veliko odločitev, da bo o tem na koncu odločal DZ," je dejal Pahor.
Konferenca o logističnem holdingu je po mnenju njenih udeležencev dobrodošla za soočenje mnenj za in proti. A je glede holdinga precej pomislekov, zaradi katerih bi veljalo o povezovanju železnic, Intereurope in Luke Koper, kot je predlagano, resno razmisliti.
Tako so udeleženci konference opozarjali na usodo koncesijske pogodbe Luke Koper in podvomili v usklajenost postopkov z evropskimi uredbami in direktivami. Menili so tudi, da kapitalsko povezovanje podjetij za poglobljeno sodelovanje ni potrebno, pri čemer so se spraševali tudi o željah kupcev, opozorili pa so tudi na diskriminatorno obravnavo drugih udeležencev.
Udeleženci so nadalje ugotavljali, da je predlog oblikovanja holdinga premalo podroben, ter opozorili, da je namesto vertikalnega, ki na domačem trgu lahko vodi v monopol, ključno predvsem horizontalno povezovanje.
Zaradi številnih pomislekov, ki jih je pokazala konferenca, so udeleženci sklenili, da se postopek izdelave projekta vodi dalje in da se, ko bo znanih več podrobnosti, ponovno sestanejo. Po Pahorjevih zagotovilih se bo ponovno srečanje zgodilo še pred koncem leta, predvidoma v roku meseca in pol oz. dveh mesecev. "Ne bi rad, da prehitevamo, če ni potrebno, ker bi se lahko zaleteli v napačno odločitev," je pojasnil premier in dodal, da bodo v tem času pripravili nekatere odgovore in morebiti odkrili tudi kakšne nadgradnje projekta, ki jih je dala današnja konferenca in bi lahko bile pomembne za končno odločitev.
"Takoj sem se soočal z izjemno močnimi ekspertnimi, gospodarskimi in političnimi dvomi ter mi je bilo popolnoma jasno, da tako veliko zamisel ne bo mogoče verodostojno sproducirati, če ne vodimo te diskusije transparentno z vsemi plusi in minusi. Dobro je, da smo si nalili čistega vila," je poudaril Pahor.