Logar: Cerar zaposluje ljudi, ki so skopali milijardno bančno luknjo

Logar je na Cerarja in vlado naslovil več poslanskih vprašanj o pregonu bančnega kriminala in o zaposlitvenih praksah premierja in njegove vlade. Službe v državni upravi in podjetjih v  državni lasti se namreč delijo nekdanjim bančnikom, ki so skopali milijardno bančno luknjo.

Objavljamo sporočilo SDS:

Ob 5 milijardni bančni luknji škoda v bankah, ugotovljena na podlagi podanih kazenskih ovadb, znaša zgolj 342 milijonov evrov, z dvema pravnomočnima sodbama pa je bilo ugotovljeno oškodovanje v višini le 18.830 evrov.

Poslanec SDS dr. Anže Logar, ki je sicer tudi predsednik preiskovalne komisije, ki ugotavlja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, je na Vlado RS naslovil več pisnih poslanskih vprašanj v povezavi s pregonom notranje bančne kriminalitete. Poslanca je med drugim zanimalo, koliko kazenskih ovadb, povezanih z notranjo bančno kriminaliteto je doslej na tožilstvo predložila policija oz. NPU, prav tako ga je zanimalo, koliko ovadb je v obravnavi na tožilstvu ter koliko postopkov notranje bančne kriminalitete je bilo zaključenih na prvi ali drugih stopnji ter kakšne odločitve so sprejela sodišča v smislu oprostilnih in obsodilnih sodb.

Odgovora na Logarjevi poslanski vprašanji

Vlada RS je v odgovoru navedla, da je bilo po podatkih policije do 28. 10. 2016 evidentiranih 245 sumov kaznivih dejanj s področja bančne kriminalitete, katerih evidentirana škoda znaša 1.083 milijonov evrov, od tega je bilo zaključenih 187 primerov. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja je policija podala na pristojna državna tožilstva 90 kazenskih ovadb za 116 kaznivih dejanj. Ugotovljena škoda na podlagi podanih kazenskih ovadb, s katerimi so bile oškodovane banke, znaša 342 milijonov evrov. Policija pa trenutno obravnava še 58 nerešenih sumov kaznivih dejanj z ocenjeno škodo 432 milijonov evrov.

Vlada je v odgovoru na poslančevo vprašanje navedla, da so po podatkih tožilstva pravnomočno, s sodbo zaključene zgolj 3 zadeve. Ob tem pa je navedla tudi, da je okrožno državno tožilstvo v Celju tako v letu 2015 kot v letu 2016 prejelo le eno kazensko ovadbo banke zaradi suma zlorabe položaja. V Ljubljani so tožilci obravnavali 20 zadev zoper znane storilce, pri čemer je po dveh sodbah ugotovljeno pravnomočno oškodovanje v višini 18.830 evrov. Okrožno tožilstvo v Mariboru je prejelo le eno kazensko ovadbo s strani PU SKP Maribor, na podlagi predhodne pisne prijave Banke Slovenije. Zadeva je trenutno v reševanju pri pristojnemu državnemu tožilcu, vrednost očitka oškodovanja pa je 5.554.919, 20 EUR. Ostala okrožna tožilstva kaznivih dejanj z bančno kriminaliteto sploh niso obravnavala. Ob tem pa je zanimiv podatek, da specializirano državno tožilstvo beleži, da je glede na različne faze postopka odprtih 85 zadev z višino škode ali premoženjske koristi 216.670.000 evrov. Glede na podatke, poslane s strani Vlade RS, se odpira zanimivo vprašanje, kako je mogoče, da je ob 5 milijardni bančni luknji, z dvema pravnomočnima sodbama ugotovljeno oškodovanje v višini zgolj 18.830 evrov. Tak podatek kaže tudi na to, da se sodišča očitno ukvarjajo z bagatelnimi kaznivimi dejanji znotraj bančnega sistema, medtem ko se bančne kriminalitete, ki je bila na nekaterih mestih že skorajda sistemska, organi doslej še vedno niso prav resno lotili. Na neresnost organov pregona kažejo tudi izjave več zaslišanih pred preiskovalno komisijo, ki so izpričali, da jih ne policija, ne NPU glede morebitnih sumov kaznivih dejanj v Factor banki ali Probanki, niso niti kontaktirali, kaj šele zaslišali.

Poslanec SDS dr. Anže Logar je na Vlado RS naslovil tudi vprašanje, v katerem je navedel, da je nekdanji minister za finance dr. Uroš Čufer na zaslišanjih pred parlamentarno preiskovalno komisijo izrazil začudenje nad številnimi »drugimi priložnostmi«, ki jih nekdanji bančniki dobivajo v času aktualne vlade. Poslanca dr. Logarja je zato zanimalo, kako Vlada RS ocenjuje pregon notranje bančne kriminalitete po nastanku največje bančne luknje v zgodovini Slovenije. Kakšna merila uporablja vlada Mira Cerarja, da nekdanjim bančnikom daje nove priložnosti v podjetjih državnega lastništva oziroma v institucijah, ki upravljajo s takšnimi podjetji? Kakšne karakteristike je moral izpolnjevati nekdanji visoki uslužbenec Factor banke Anton Žunič, da si je prislužil mesto v kabinetu predsednika vlade Cerarja? Kdo konkretno je predlagal njegovo imenovanje?  Kako vlada utemeljuje izbor mag. Antona Žuniča za delo v kabinetu PV, glede na to, da je Banka Slovenije v času njegove zaposlitve v Factor banki praktično vsa področja njegovega delovanja v banki označila kot nezadostna, sporna oz. neustrezna glede na zahteve bančne regulative oz. tveganosti bančnega poslovanja?

Vlada je v odgovoru navedla, da se po podatkih državnega tožilstva trend pregona bančnega kriminala izboljšuje. V prvi polovici leta 2016 se je v fazi po vloženi zahtevi za preiskavo nahajalo skupno 17 zadev zoper skupno 55 oseb, od katerih je bilo 35 oseb v času storitve očitanih kaznivih dejanj zaposlenih znotraj bančnega sektorja, pri čemer je skupna škoda oziroma premoženjska korist glede na očitke iz zahtev za preiskavo znašal 120.4 milijona evrov. Vlada prav tako navaja, da so bili v obdobju med prvim januarjem 2016 in 15. junijem 2016 vložene 3 zahteve za preiskavo, v fazi po vloženem obtožnem aktu se je nahajalo skupno 7 zadev zoper skupno 16 oseb, od tega je bilo 15 oseb zaposlenih znotraj bančnega sektorja, pri čemer je skupna škoda oziroma premoženjska korist glede na očitke iz obtožnih aktov znašla 31.6 milijona evrov, v tem istem obdobju pa sta bili vloženi le 2 obtožnici s tega področja.

Vlada je v zvezi z imenovanjem državnega sekretarja mag. Antona Žuniča v Kabinetu predsednika vlade navedla, da je mag. Žunič uveljavljen strokovnjak s področja financ in bančništva. Ob tem ni navedla, kdo konkretno je predlagal njegovo imenovanje za državnega sekretarja, prav tako je odgovorila, da delovanje Antona Žuniča s strani Banke Slovenije v Factor banki ni bilo označeno kot sporno, nezadostno in neustrezno. Vlada je ob tem še navedla, da je bil mag. Žunič tudi državni sekretar na ministrstvu za finance, prav tako pa generalni direktor za področje zakladništva med leti 2002 in 2005. Od jeseni leta 2005 pa do januarja 2014 je bil uslužbenec Factor banke, nato pa samostojni podjetnik.