Najverjetnejša kandidatka naj bi bila evropska poslanka Romana Tomc, ki naj bi jo Janša prepričeval že lani, vendar nad tem predlogom ni navdušena. Po naših virih naj bi predsedniško kandidaturo povezovala z vnovično kandidaturo za evropsko poslanko leta 2019 vsaj na drugem mestu, toda Tomčeva je to zanikala. Poleg nje so med evidentiranimi s soglasjem še poslanka Eva Irgl, poslanca Franci Breznik in Branko Grims in brigadir Tone Krkovič. Aleš Hojs menda ni dal soglasja, prav tako ne evropska poslanka Patricija Šulin.
Naši viri menijo, da bo na koncu SDS nastopila s Tomčevo. Hkrati naj bi bili v stranki zelo zaskrbljeni nad rezultatom, ki ga bo dosegla njihova kandidatka. Pričakujejo, da bo Pahor zmagal že v prvem krogu in da ga bo podprlo tudi veliko njihovih volivcev, zato naj bi bil uspeh, če bo Tomčeva dobila 15 odstotkov, manj od tega pa polomija, ki jo bodo težko premostili do parlamentarnih volitev.
Poleg tega jih čaka še soočenje s programsko sorodno tekmico NSI, s katero sta zadnja leta v zelo slabih odnosih. Ta na volitve pošilja kar svojo predsednico Ljudmilo Novak, kar bo pomembna politična preizkušnja tudi za to stranko, saj je predsednica njeno najmočnejše orožje. Dober rezultat (računajo na vsaj deset odstotkov) bi pomenil dobro popotnico NSI pred parlamentarnimi volitvami, v velikih škripcih pa bodo, če bo Novakova dobila manj kot pet odstotkov.
Zavedati se je treba, da Pahor zelo posega v prostor desnih volivcev, tudi NSI. Tako je že slišati napovedi, da bo v primeru hudega poraza Novakove na predsedniških volitvah stranka morala poiskati novega prvaka, ki pa ga ni na vidiku. In obratno: če bo Novakova dosegla boljši rezultat kot kandidatka SDS, bo to huda blamaža za največjo opozicijsko stranko.
S svojim izbrancem bo na predsedniških volitvah nastopila tudi zunajparlamentarna SLS, ki v primerjavi z NSI ne bo mogla kandidirati s podporo poslancev, ampak bo morala zbrati tri tisoč podpisov volivcev. Glede na to, da naj bi imela stranka (vsaj uradno) še nekajkrat toliko članov, najbrž tudi to ne bo problem.
Zaplete pa se lahko z imenovanjem kandidata, saj se predsednik Marko Zidanšek zelo zavzema za direktorico stranke Tadejo Romih, za katero pa nekateri menijo, da je premlada (rojena je leta 1989) in tudi premalo znana. Evidentiranih je še več kandidatov, med njimi je tudi nekdanji minister Andrej Umek. Tudi za SLS je rezultat na predsedniških volitvah pomemben zaradi prihajajočih državnozborskih volitev, na katerih se želi vrniti v parlament.
Svojega aduta bo imela tudi stranka Glas za otroke in družine, ki jo vodi Aleš Primc. Govori se, da naj bi bila to Angelca Likovič, ki pa pravi, da o tem ne ve nič. Primc odgovarja, da bodo kandidata ali kandidatko predstavili šele 12. septembra, do takrat o tem ne daje izjav. Glede nekdanjega evropskega sodnika Boštjana M. Zupančiča pravi, da ga osebno še ni spoznal, vendar popolnoma podpira njegov sporni zapis o pred kratkim umrli nekdanji francoski ministrici za zdravje Simone Veil, ki je uveljavila pravico do splava, češ da naj bi bila največja morilka vseh časov.
Tudi za Primčevo stranko, ki se ne želi pojavljati pod kratico GOD, bodo predsedniške volitve pomemben test za parlamentarne pol leta pozneje. A pred tem bo morala Primčeva kandidatka zbrati tri tisoč podpisov volivcev.