Mediji šele zdaj začenjajo igrati svojo protivirusno vlogo – animirajo nas za cepljenje – z vsemi informacijami za in proti! Izgubili so skoraj leto dni, da so se zbudili. Veliko so objavljali, informirali, najbolj o morebitni neprimernosti ukrepov, o njihovemu nasprotovanju, animacije ljudi pa ni bilo. Ukvarjanje z vlado je prevladalo, premagalo je kovid!
Afganistan se je dogajal kot neizpodbitna priča ameriško-evropske nesposobnosti in bolj ali manj skritih interesov. 20 let s(m)o Afganistance učili zahodne demokracije, da so zdaj pristali tam, kjer so bili. Bogateli sta pa ob tem orožarska, naftna industrija in še kdo. Interesi, denar, sprenevedanje in prazne besede! To je Evropska unija, to je Amerika! Najprej spodbujata različne skupine, da se med sabo sprejo, pobijajo, potem pa pošljeta vojsko v »nedemokratične« države (Irak, Afganistan …), ko jih zapustita, je tam praviloma še slabše. Potreben bo drug pristop: vlaganja, razvoj šolstva, gospodarstva v teh državah! Misijonarsko delo brez vsiljevanja njim tujih kultur in religij. Ljudem, ki hočejo v Evropo po med in mleko, ki ga potem tam zanje ni, je treba med in mleko pripeljati v njihove države! To je tudi edina pot, da se zmanjša migracije, ki praviloma ne koristijo niti migrantom niti Evropi.
In še: prebudi se, Evropa, Evropska unija! Podmornice so pokazale, kakšno zavezništvo med Ameriko, Avstralijo in Veliko Britanijo se poraja! Evropa caplja za njimi, prepričuje, toži …, namesto da bi krepila svojo moč. Alarm za Evropo!
KUL se dogovarja za povolilno sodelovanje. SMC bi rada po klancu navzgor – skupaj s tistimi, ki so danes še pripravljeni glasno govoriti, da jih ideologija ne zanima, ampak razvoj, Slovenija. Desus propada, tisti na skrajni levi so odšli k SD ali k Bratuškovi. Za L. Jasniča in stranko ni luči na koncu predora – razen??? Desus ima dokaj dobro strankarsko mrežo, je parlamentarna stranka in bi npr. koaliciji Povežimo Slovenijo dal širšo dimenzijo – dal bi ji tudi pravo sredinskost, odvzel bi ji praviloma čisti desni predznak. Takšna povezava postaja očitno vedno bolj zanimiva za tiste, ki imajo dovolj skrajne razklanosti, ki jo pri nas v stvarnosti in simbolično ponazarjata Kučan in Janša. Povezava A. Kovšce, Z. Počivalška, M. Podobnika, A. Čuša in L. Jasniča z nekim resnim kandidatom za predsednika vlade bi Slovencem povedala, da gredo na volitve za Slovenijo, ne za ideologijo. Če bi jim uspelo pridobiti kandidata za mandatarja, kot je npr. prvi človek Krke – Jože Colarič – bi imeli kar precej možnosti.
Da pa je na RTV težko videti luč na koncu predora, smo »zaslužni« domala vsi, ki tam delajo in smo delali. Res pa je, če smo še tako zelo hoteli uvesti neke spremembe, so se vedno našli tisti, ki so jih blokirali: ni bilo soglasja z generalno direkcijo, uprli so se sindikati ali svet delavcev. Vse je narobe, na RTV vlada veliko nezadovoljstvo, a spremeniti se nič ne sme!
In v čem je razlika med KUL in Povežimo Slovenijo? KUL ima zakoličeno ideologijo, njihovi nahrbtniki so obremenjeni s preteklostjo, izključujejo zdaj tega, zdaj še onega, imajo Levico s precej skrajnim, lahko bi rekli »socialističnim« programom, obremenjeni so z zamerami, vključujejo pa precej izkušene stranke z zagotovljeno volilno bazo.
Povežimo Slovenijo? So bolj konservativni, Desus bi to ublažil, in imajo stranke, ki so mnogo bolj pragmatične in so se zavestno odločile, da jih ideologija ne zanima. Vsak del od njih ima tudi svoj nahrbtnik, pokazali pa so, da bi iz teh nahrbtnikov lahko kaj odvrgli in vanje kaj dodali. Ali eni in drugi lahko zdržijo med sabo? Stranke iz KUL so se pod M. Šarcem v koaliciji med sabo že sprle. Je to dovoljšnja izkušnja? Povežimo Slovenijo se mora med sabo še najti.
RTV? TV ima novega direktorja. Valentin Areh? Pred leti je zasnoval TV-dosje a jugoslovanski armadi, sicer bolj o razmerah v prejšnji skupni državi, nič usodnega, a je bil »cel halo«. Mislim, da tistega dosjeja o armadi, ki sem ga sama objavila leta 1992 – tokrat ga še objavili ne bi, če jih je že Arehov toliko zmotil. Sicer nič ne vem o njem, imel je dobre zamisli, kako programsko in vsebinsko na RTV ustvariti informacijski center, vsi generali in še kdo na RTV so leta sanjali samo, kako zgraditi novo stavbo, vendar temu niso dodali dovolj organizacije, programa in kadrov, zanimala jih je le gradnja. To bo sicer na ravni TV težko izpeljal, laže bi bilo to na ravni RTV, saj je treba vključiti vsaj MMC. MMC pa ima statusni problem, v bistvu nikamor ne sodi, nima odgovornega urednika, imel ga je, a so status MMC nekoč spremenili, da so se lahko rešili konkretnega odgovornega urednika.
Da pa je na RTV težko videti luč na koncu predora, smo »zaslužni« domala vsi, ki tam delajo in smo delali. Res pa je, če smo še tako zelo hoteli uvesti neke spremembe, so se vedno našli tisti, ki so jih blokirali: ni bilo soglasja z generalno direkcijo, uprli so se sindikati ali svet delavcev. Vse je narobe, na RTV vlada veliko nezadovoljstvo, a spremeniti se nič ne sme! Po zdajšnji zakonski in statutarni ureditvi ima RTV zelo veliko odločevalcev. Politika – katerakoli – tako in tako vidi samo sebe in svoje koristi, RTV kot nacionalni medij, ki mora imeti državotvorno vlogo, jih ne zanima – v tem smislu tudi večino zaposlenih na RTV ne: je njihov fevd, ki ima prek dva tisoč gospodarjev in domala vsak ima pravico delati, kar hoče.
