Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je na današnji seji na predlog poslanske skupine SDS razpravljala o ravnanju KPK, ki je zaradi izjav, povezanih z njenim delovanjem, na tožilstvo podala predlog za pregon zoper nekatere posameznike, med drugim zoper predsednika sveta SDS Franceta Cukjatija. Cukjati je namreč na januarski javni tribuni Zbora za republiko v Lenartu dejal, da je KPK pravzaprav "komisija za diskreditacijo" in da gre za "perfidni sistem lansiranja laži".
Razloge za sklic nujne seje je na seji predstavil poslanec SDS Lisec. Prepričan je, da je bila poteza KPK neupravičena in da so bili predlogi za pregon vloženi proti politično izbranim posameznikom. Po njegovi oceni gre v takšnih primerih za ustrahovanje posameznikov in za opomin družbi, da kritika vladajoče elite ni dovoljena. Vidni predstavniki SDS pa so idealen politični poligon za to, je poudaril.
Cukjati je v svojem nagovoru povzel dogajanje, povezano z njegovim nastopom na januarski javni tribuni. Tudi danes je pojasnil okoliščine omenjenih izjav in poudaril, da je KPK, ko je predlagala pregon, izjavo iztrgala iz konteksta. Še največji problem pa vidi v tem, da državni organ zaradi javno izraženega mnenja državljana kliče pred sodišče. "To je znak, da so čudni časi," je povedal Cukjati.
"Komisija za preprečevanje korupcije podpira svobodo izražanja, ne podpira pa svobode žaljenja in obrekovanja," je odgovoril namestnik predsednika KPK Praprotnik. Predlog za pregon komisiji omogoča zakon, noben pa po Praprotnikovih besedah ni bil vložen zoper tiste, ki so izrekali vsebinsko kritiko dela KPK. Sicer pa je žalitev in diskreditacij v primerih, ko se delo organov dotika oseb z družbeno in politično močjo, po njegovi oceni deležna vrsta institucij pravne države.
Seje sta se udeležila tudi predstavnika notranjega ministrstva in vrhovnega državnega tožilstva. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je pojasnil, da je bila policija dolžna izpolniti zahteve državnega tožilstva po dopolnitvi predlogov za pregon. Zavrnil pa je namige, da bi notranji minister Gregor Virant v zvezi s tem dajal kakršna koli navodila, saj niti nima takšnih pristojnosti.
Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je dodal, da v tem primeru niti policija niti tožilstvo še nista končala z delom. Tako tudi tožilstvo še ni imelo možnosti, da bi odločalo, ali bo kazenski pregon začelo ali ne. Kadar je postopek odprt, pa so ovire za razpravo, saj je treba organom odkrivanja in pregona dati možnost, da svoje delo opravijo brez zunanjih vplivov.
Na to so opozorili tudi člani komisije iz koalicijskih vrst. Kot je dejal Branko Kurnjek (DL), državni zbor ne more sprejemati odločitev, ki so v izključni pristojnosti drugih državnih organov. Poslanka PS Lejla Hercegovac je dodala, da morajo biti predlogi za razpravo na delovnih telesih tehtno premišljeni.
Majda Potrata (SD) se je sklicevala tudi na opozorilo zakonodajno-pravne službe DZ, ki je opozorila, da se razprava na komisiji ne sme nanašati na konkretne postopke. Sejo je označila celo za instrumentalizacijo politične veje oblasti, konkretno komisije za peticije.