V torek naj bi se finski preiskovalci srečali s člani parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi Milan M. Cvikl. Po zagotovilih direktorja kriminalistične policije Aleksandra Jevška je in generalne državne tožilke Barbare Brezigar pa policija in tožilstvo v zadevi Patria medtem intenzivno sodelujeta s finskimi preiskovalnimi organi. Medtem ko je t. i. Černačeva parlamentarna orožarska komisija končala delo, je v t. i. Cviklovi komisiji še vedno vroče.
V uspešnost državnozborskih preiskovalnih komisij je glede na njihovo dosedanji delo veliko dvomov, saj državni zbor največkrat njihovih poročil sploh ni obravnaval. Tudi predsednik države Danilo Türk se je v slavnostnem govoru na proslavi dneva državnosti dotaknil dela preiskovalnih komisij, ko je dejal, da »ne moremo biti zadovoljni s parlamentarnimi preiskavami, ki se pretvarjajo v sredstvo političnega obračunavanja, v iskanju resnice pa ostajajo neuspešne.« Ali podobno usoda čaka tudi obe orožarski komisiji? Delo Černačeve preiskovalne komisije je pomembno, ker je popisal, kako netransparentno - tudi glede na standarde, ki jih ob vseh sumih uveljavil nakup 135 oklepnikov 8x8 - so od leta 1994 potekali nakupi orožja in vojaške opreme. Pokazala je tudi, da je bil posel z oklepniki 6x6 (valuki), ki ga je dobila Sistemska tehnika, povezan z obljubami, da bodo dobila neprimerno večji posel z oklepniki 8x8.
Ob preiskovanju orožarskega posla z oklepniki Patria se vse bolj problematizira tudi sam njihov nakup, čeprav pretežnem delu politične elite dolgo ni bil sporno, da Slovenska vojska oklepnike potrebuje. Ne glede na ocene vojaških strokovnjakov in zaveze Natu nekateri v opoziciji vse glasneje dvomijo v »enormno število oklepnikov«, čeprav je bila številka 150 (zdaj je zmanjšana na 123) potrjena v državnem zboru in so o njej velikokrat razpravljali na odboru za obrambo. Z njo se je strinjal tudi Anton Anderlič.
