»Vsebinska razprava o naravi, smislu, mandatu, načinu prisotnosti in sploh prisotnosti Slovenije v Afganistanu po tolikih letih, devetih letih, je legitimno politično vprašanje.« S temi besedami je predsednik Zaresa Gregor Golobič utemeljil zahtevo, naj vlada v mesecu dni določi rok odhoda slovenskih vojakov iz Afganistana.
Prav, naj se o tem na vladi pogovorijo. Tudi še enkrat, če se komu to zdi potrebno. (Mislili bi si sicer, da so o tem že kaj rekli in ne vidim ovir, da prodorni Zares tega za njih tako eminentnega političnega vprašanja ne bi postavil na dnevni red.) Prav pa bi bilo tudi, da stranka odpokliče svoje člane, ki se že štiri leta borijo na listi Jankovićevih strumnih vojščakov. Večina od njih vojaške službe nima dovolj in se odpravlja v vnovični boj tudi v naslednjem – naj uporabimo vojaške izraze – kontingentu oziroma štiriletni rotaciji. Golobič ima vnovič prav, nikogar ni treba sankcionirati. A naj vendarle po tolikih letih vsaj začne vsebinsko razpravo o naravi, smislu, mandatu, načinu prisotnosti njenih članov na listi ljubljanskega župana. Še toliko bolj, ker volilne tekme ne nameravajo popestriti s svojim županskim kandidatom.Globalno in lokalno. Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da se bodo njegove enote iz Afganistana začele umikati julija naslednje leto. Koliko enot in kako hitro, pa bo odvisno od razmer na terenu. Stranka Zares bo v mesecu pred volitvami sklicala javno tribuno z uglednimi tujimi gosti in je zadovoljna, ker bo imela svoje svetnike tako na listi Zaresa kot na listi Zorana Jankovića. Tudi tako je mogoče spreplesti na prvi pogled sila različnih zgodb(ic) in vsaj nekoliko pokukati iz političnega povprečja, medtem ko državo pretresajo stečaji, propad socialnega dialoga, napoved stavke javnega sektorja, počitek (kot bi dejal Konrad Kuštrin) zdravnikov …
A takšnih prepletenih globalno-lokalnih zgodb(ic) je še več. Denimo Stožice, novi slovenski športni raj, in Libija, ena od malopridnih držav, ki naj to ne bi bila več, saj si je popravila mednarodni ugled. Moamer Gadafi, Titov prijatelj, ki je od našega premiera v dar prejel sprehajalno palico našega diktatorja, rešuje nasedli projekt lokalnih volitev tajkunskega župana. Potrebna bi bila razprava o naravi, smislu in načinu prisotnosti in sploh prisotnosti Libije v Sloveniji. Bolje zdaj kot po devetih letih. Sicer pa, ali sta kameli še v Libiji?