Na prireditvi LDS v podporo arbitražnemu sporazumu so Milan Kučan, Zoran Janković in Katarina Kresal agitirali v prid sporazuma. Istočasno ga je na javni tribuni pravnikov podprl predsednik države Danilo Türk, na srečanju SD v Celju pa premier Pahor. Manj kot teden dni pred referendumom je slovenska levica udarila z najmočnejšimi orožji.
Kučan: Zgrožen nad destrukcijo avtoritet inštitucij državNa osrednji prireditvi LDS pred referendumom o arbitražnem sporazumu je predsednica LDS Katarina Kresal danes pozvala k podpori sporazumu, ker bomo "dobili več od tega, kar imamo danes", bivši predsednik republike Milan Kučan pa zato, ker pomeni "pot, ki omogoča pošteno in pravično rešitev meje". Ostrih kritik je bil deležen prvak SDS Janez Janša.
"Da nekaj izgubiš, moraš najprej nekaj več imeti", Slovenija pa od 25. junija 1991 po malem počasi izgublja, je bila Kresalova kritična do izjav opozicije, da bo z uveljavitvijo sporazuma Slovenija izgubila. V sporazumu je "jasno zapisano", da vsa enostranska dejanja po 25. 6. 1991, "ki so zbrana v fasciklih EU", ne obstajajo več.
V sporazumu je tudi jasno določena naloga arbitrom, da "morajo določiti" na podlagi pravičnosti, dobrososedskih odnosov idr. "stik Slovenije z mednarodnimi vodami". Kot je poudarila, ta stavek iz sporazuma "ni odprt za interpretacijo". "Državo Slovenijo določa tudi njen teritorij, torej bojazen, da tu ne gre za teritorialni stik, je odveč," je poudarila.
Kot "višek vseh viškov" je zato označila trditev predsednika SDS Janeza Janše, da zapisano v sporazumu arbitrom prepoveduje določitev takega stika. Ob tem pa dodala, da Janšev predlog sporazuma Hrvaški iz leta 2008 take eksplicitne zahteve po stiku ne vsebuje.
Politiko, ki nasprotuje sporazumu, je označila kot tisto, ki že leta zlorablja probleme s Hrvaško, "zato da vzdržuje nemir in vzbuja čustva", strah pred nečem tretjim. Enaka politika se kaže tudi pri vprašanju izbrisanih, je dejala in menila, da se take politike moramo bati. Pri taki politiki "lahko zlahka manipuliraš in potem odločitve niso več racionalne. In potem hitro prideš do pozivanja na ulice, hitro prideš do razbitega parlamenta".
Bivši predsednik Kučan, ki je ponovil, da bo sporazum na referendumu podprl, je kot ključno vprašanje izpostavil to, "ali želimo, da se vprašanje meje reši ali ne". Sam je za to, da se reši in sporazum podpira, ker meni, da pomeni "pot, ki omogoča pošteno in pravično rešitev meje". Ob tem je spomnil, da je mednarodna mirovna konferenca o nekdanji Jugoslaviji že bila in da je v njenem okviru Badinterjeva komisija poudarila, da se priznajo meje v okviru obstoječih republiških meja.
Zavrnil je trditve Janše, da bi lahko tak sporazum podpisale tudi prejšnje vlade. "Če bi lahko tak sporazum podpisali, bi ga tudi podpisali. Zakaj ga niso podpisali? Zato, ker na to Hrvaška ni pristala"," je dejal. Nov trenutek, ki je omogočil sporazum, pa je nastal z blokado Hrvaške na poti v EU, katere namen je bilo tudi "Hrvaško pripraviti do resnih pogajanj". Z blokado je bil ogrožen interes EU za širitev in je tako na Hrvaško pritisnila, da je pristala na pogajanja, je dodal.
Kučan je ob tem izrazil zgroženost nad "destrukcijo avtoritet inštitucij države", razpravo o sporazumu pa označil kot le "enega od izbruhov tega istega pojava". Ob "depersonalizaciji" razprave o sporazumu bi bilo zato potrebno tudi "razlastniniti tiste, ki si prisvajajo to državo". Enotnosti na ta način namreč ne bo mogoče doseči, je dejal, sicer pa meni, da je razklana politika, ki to razklanost prenaša na javnost.
Enotnosti ne bo mogoče doseči s takim govorom, je poudaril in izpostavil da se "nismo nikjer dogovorili", da bomo uveljavili svoje interese s silo, da bomo uveljavljali zgodovinske interese in ali bomo res pogojevali vstop Hrvaške v EU. Ob tem je ocenil, da nasprotniki sporazuma namerno sejejo nesporazum, "kot da je meja odvisna samo od nas oziroma od tega, kako močne mišice bomo Hrvatom pokazali".
Ljubljanski župan Zoran Janković je med drugim sporazum označil kot "največji uspeh slovenske vlade", saj s sosedom ne moreš živeti v stalnem prepiru in mu napovedal 60-odstotno podporo na referendumu.
Predsednik Združenja Manager Aleksander Svetelšek pa je poudaril, da bo gospodarstvo zadovoljno, če bosta državi rešili vprašanje meje, saj se je vsakič, ko je prišlo do zaostritev odnosov med državama, to poznalo gospodarstvu.
Predsednik mestnega odbora LDS Ljubljana, pravosodni minister Aleš Zalar, pa je izpostavil pravne prednosti sporazuma. Kot je dejal na prireditvi LDS v Mestnem muzeju v Ljubljani, prinaša tri različne poti reševanja - razsodbo arbitrov, vrnitev na dvostranska pogajanja ter posredovanje tretjega, torej da se zaprosi dodatne zunanje arbitre za mediacijo.
Türk: Sem na strani zdrave pameti
Predsednik republike Danilo Türk je danes na javni tribuni Zveze društev pravnikov Slovenije izrazil podporo arbitražnemu sporazumu, hkrati pa zavrnil trditve, da se je postavil zgolj na eno stran. "Sem na strani zdrave pameti in pravne države," je dejal.
Türk, dolgoletni predsednik slovenskega društva za mednarodno pravo, je izpostavil, da je arbitražni sporazum rezultat različnih okoliščin in predvsem zgodovine med Slovenijo in Hrvaško, ki so pripeljale do tega, da sta se državi sporazumeli, da bi bilo potrebno zdaj spor o meji rešiti v vzajemno korist - da bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem, Hrvaška pa vstop v EU.
Poudaril je, da sedanje stanje na terenu ni ugodno za Slovenijo in da se je treba vrniti na stanje osamosvojitve 25. 6. 1991. Prepričan je, da ima Slovenija dovolj trdne argumente, da bo dokazala, da je na ta dan imela stik z odprtim morjem.
V tem smislu je izpostavil tudi, da se v zvezi z vprašanjem tega stika preveč izpostavlja pojem "služnostne poti", ki ga v mednarodnem pravu ni. Po drugi strani pa se premalo govori o drugih načelih, kot so svoboda morja, neukleščenost in neodrezanost od odprtega morja, je poudaril predsednik Türk. Odrezanost kake države od odprtega morja, torej ukleščenost zgolj v teritorialne vode, je namreč v nasprotju z mednarodnim pravom.
Na javni tribuni so sicer pravne argumente za in proti soočili trije nekdanji ustavni sodniki - Matevž Krivic, Tone Jerovšek in Janez Čebulj, sodelovali pa so tudi mednarodni pravniki Borut Bohte, Vasilka Sancin in Simona Drenik ter pravna strokovnjaka Miro Cerar in Rajko Pirnat. V občinstvi so bili prisotni še številni drugi ugledni slovenski pravni strokovnjaki.
Njihova mnenja pa so se kresala glede standardne teme - če se bo odločalo po mednarodnem pravu, Slovenija ne bo mogla dobiti teritorialnega stika z odrtim morjem, kot bi ga sicer ob odločanju po načelu ex aequo et bono, torej po odločanju izven načel mednarodnega prava.
A kot je uvodoma poudaril že Pirnat, so izjave, da Slovenija svojih zahtev ne bo mogla doseči z mednarodnim pravom, škodljive, v pravu pa morajo šteti pravni argumenti in ne politične floskule. Krivic je poudaril tudi, da gre za vprašanje zaupanja mednarodnemu pravu, ki smo se mu zavezali že z ustavo in včlanitvijo v Združene narode.
Izrazito proti arbitražnemu sporazumu je bil Jerovšek, ki ga je motilo predvsem to, da je bil izplen slovenskih pogajalcev "izrazito slab". Prepričan je, da Slovenija še vedno izvaja nadzor nad tistim, kar je nadzorovala na dan 25. 6. 1991, se pravi nad celotnim Piranskim zalivom do odprtega morja pri točki T5. Arbitražni sporazum pa na drugi strani utrjuje status quo, ne pa stanje na dan 25. 6. 1991. In prepričan je, da bo Slovenija po odločbi arbitražnega sporazuma imela manj, kot je imela v bivši Jugoslaviji, saj bo izgubila teritorialni stik z odprtim morjem.
Z njim je že takoj polemiziral Krivic, ki je poudaril, da je interpretacija določb arbitražnega sodišča prepuščena arbitrom, v katere pa ne dvomi, da ne bi bili sposobni opraviti naloge, torej določiti omenjenega stika. Kdor tega ne bo sposoben, se sploh ne bo javil za arbitra, je dejal in poudaril.
Sancinova pa je pojasnila, da na območju, ki ga ima Slovenija, oblastna dejanja izvaja sosednja Hrvaška. Zato je v večjem interesu Slovenije, da se stanje vrne na 25. 6. 1991, medtem ko se Hrvaški pri "umiku" ne mudi. Se ji pa mudi pri vstopanju v EU, zato je pristala na sporazum. In če bo sporazum zdaj padel, ni pričakovati, da bi bila možna dvostranska pogajanja že v kratkem.
Drenikova z zunanjega ministrstva je ovrgla tudi teorijo o "vrstnem redu " odločanja arbitrov, torej najprej meja in šele nato stik in tako naprej. Tudi sam sporazum določa, da bo sodišče moralo izreči eno samo sodbo, ne pa treh, je poudarila.
Sancinova je tudi pojasnila, da je zapis "stik" Slovenije z odprtim morjem unikum med arbitražnimi sporazumi v svetu, dodatna načela pravičnosti, dobrososedskih odnosov, zgodovinskih dejstev itn. pa so v sporazumu izrecno navedena, da bodo imeli arbitri kar se da široko pravno podlago, da ta stik lahko najdejo. Tako ne more biti nobenega dvoma, da Slovenija ne bo dobila teritorialnega stika z odprtim morjem, je pojasnila.
Prav tako je Sancinova pojasnila še, da v vsej mednarodni sodni praksi še ni bilo primera, da bi sodišče kako državo "ukleščilo" v teritorialne vode in ji preprečilo dostop do odprtega morja. In to kljub temu, da v nobenem izmed sporazumov, s katerimi so države predale sojenje, ni bilo druge pravne podlage kot "mednarodno pravo" - brez izrecne navedbe stika z odprtim morjem ali omembe drugih načel, ki so zapisana v arbitražnem sporazumu med Slovenijo in hrvaško.
Strah o tem, da bi meja tekla po sredini Piranskega zaliva, bi bil utemeljen le, če bi dvomili v slovenske argumente, kaj smo nadzorovali 25. 6. 1991, je še poudarila Sancinova. Opozorila pa je, da sporazum v izvirniku ne govori o "ohranitvi sedanjega stanja", ampak o "stand-still", torej o tem, da nobena izmed strani ne sme izvajati kakih incidentov.
Pahor: Ne izpustimo goloba v roki za vrabca na strehi
Predsednik SD, premier Borut Pahor je na nocojšnji javni tribuni v podporo nedeljskemu referendumu o arbitražnem sporazumu povedal, da je 20 let spremljal vzpone in padce v reševanju mejnega spora s Hrvaško, zato je doseženi sporazum najboljša možna rešitev tega vprašanja. "Boljše v kratkem času ali morda tudi nikdar več zagotovo ne bo," je menil.
Zbrane je pozval, naj "ne izpustijo goloba v roki, ker jim nekdo ponuja vrabca na strehi". Ob tem je pojasnil, da je naloga arbitražnega sodišča, da določi stik Slovenije z odprtim morjem, pri tem se bodo upoštevale zgodovinske okoliščine, dobrososedski odnosi, vitalni interesi Slovenije in pravičnost, brez katere ni sožitja slovenskega in hrvaškega naroda.
"Če zavrnemo arbitražni sporazum, bodo posledice nepredvidljive. Če ga podpremo, potem bo sledilo oblikovanje memoranduma, v katerem bomo zbrali vsa dejstva, da se meja določi, kot je bila 25. junija leta 1991. Imeli bomo pravično mejo, s katero bosta lahko živela naroda na obeh straneh meje, imeli bomo trden temelj za prijateljstvo z državo, s katero nismo nikoli bili v vojni," je dejal prvak SD.
Spomnil je, da nas s Hrvaško delno veže tudi državna tradicija, imamo podoben jezik in kulturne vsebine, veže nas človeška usoda, s Hrvaško bi lahko razvijali komplementarno ekonomijo in jo imeli za prijatelja. Po Pahorjevih navedbah je dobro imeti prijatelja za soseda.
Kot je še pojasnil, Hrvaška sedaj trdi, da ima Slovenija le služnostno pot v mednarodne vode, in kadarkoli slovenski čoln prestopi polovico Piranskega zaliva, dobimo diplomatsko noto. Takšno stanje Sloveniji po besedah Pahorja ne ustreza.
Če nedeljski referendum ne bi uspel, Pahor pričakuje, da bo prišlo do ponovne blokade pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, Slovenija pa bi v evropski in mednarodni politiki izgubila prijatelje in zaveznike. "Evropa nas je razumela in nam pomagala, tudi ZDA so nam stale ob strani pri pripravi arbitražnega sporazuma. Naš ugled je velik, mi smo lider v regiji in nas poslušajo. A bomo vse to zdaj zavrgli," se je na koncu vprašal Pahor.