Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

skrito-v-raju Njena.si

Edvard Steiner: srčen človek ali velik ...

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Levica moli k partijskemu šefu Kučanu

Deli na:

Pahor vidi povsod le še sebe in vsak drugi stavek začenja z jaz. Slovenija je izginila, ugotavlja poslanec SDS Aleksander Zorn.

Pahor vidi povsod le še sebe in vsak drugi stavek začenja z jaz. Slovenija je izginila, ugotavlja poslanec SDS Aleksander Zorn.

Poslanec SDS Aleksander Zorn nam je povedal, zakaj ne sodeluje v preiskavi brezplačnikov in zakaj ga spletke sprevržene novinarske svobode veselijo in se z njimi zelo zabava. »Predsednik vlade povsod vidi samo svoje zrcalo,« ugotavlja Zorn, ki je Boruta Pahorja primerjal s svojim predsednikom Janezom Janšo. »Česarkoli se Pahor loti, nikoli ne pozabi misliti na to, da je vlada pravzaprav on in da je to bistveno. Vsak drugi stavek začne z jaz, in ta jaz je prišel tako daleč, da vidi povsod le še sebe. Slovenija je izginila.« Kot poslanec namerava vzdržati večplastne radosti svoje službe, na koncu pa pretehtati, ali mu slovenska politika lahko še kaj pomeni.

Kam bi obrnili prst, če bi se usoda finančnega ministra Križaniča znašla pred poslanci? (S poslancem Zornom smo se pogovarjali še pred odločitvijo Pahorja, da obdrži Križaniča, op. a.)

O tem ni nobenega dvoma. Glasoval bi za razrešitev! Kaj pa ste pričakovali?

Vaš predsednik Janez Janša je dejal, da to ni enostavna odločitev. SDS, pravi, ne želi biti tista, ki bi v obračunih enkrat glasove posodila enemu, drugič drugemu delu vladne koalicije.

Odgovoril sem vam moralno. Morala pa je lahko, ne da bila vprašljiva, tudi drugačna. Če bi koalicija želela, da njihov minister pade predvsem z našo pomočjo, da bi si sami pri tem lahko oprali roke, bi o glasovanju seveda še premislil, saj je predlog za razrešitev prišel tako rekoč iz njihovih vrst.

Ste se kaj ustrašili čedalje večje prednosti vaše stranke pred drugimi?

Če bi podpora rasla proti 70 odstotkom, bi se tega gotovo ustrašil. To bi pomenilo že zaton demokracije, kar bi nam upravičeno očitali. Ostati bomo morali kar pri 51 odstotkih, več res ne bilo bi spodobno.

Do volitev sta dve leti, lahko se zgodi še marsikaj.

Vedno se lahko primeri marsikaj, kaj pozitivnega pa se s to vlado ne more zgoditi. Kljub vsem debaklom, škandalom in neprijetnim naukom njihovega lastnega medijskega pogona, se jih nič ne prime. Čeprav Slovenija drsi navzdol, se med seboj prepirajo, kot bi bili povsem slepi za vse okoli sebe. Kakor da je bistvo vladanja v medsebojnem pretepanju pri koritu za čim večji kos požrtije. Vidijo le še sami sebe. Vse skupaj je videti kot akvarij, v katerega so zaradi nesposobnosti akvarista notri naselili med seboj sovražne ribe, ki se bodo požrle.

Torej so – preden zmanjka vseh rib – nujne predčasne volitve?

Slovenija nazaduje in nobenega dvoma ni več, da to ni le posledica svetovne in evropske gospodarske krize. Odgovorna je najbolj nesposobna vlada. Tako ne meni le opozicija, temveč tudi drugi bolj nepristranski opazovalci in analitiki politike. Puščati vlado, da je še kar naprej kriva in da Slovenija vedno bolj nazaduje, se zadolžuje, je odgovornost, ki jo je treba vzeti v obzir. Ali bi torej opozicija nekako le morala pripomoči k hitri zrušitvi vlade? V sicer kratki politični zgodovini nimamo tradicije predčasnih volitev. Padec vlade, ki bi ga povzročila predvsem opozicija, bi pomenil, da bi volivci od nje upravičeno zahtevali takojšnjo rešitev težkih razmer, v katerih se je znašla Slovenija: brezposelnost, pokojnine, zavožena podjetja, banke; da bi popustil kreditni krč in še bi lahko našteval. Čez noč pa ne bi bilo mogoče najti rešitve, kriza je pregloboka, nova odgovornost pa bi nenadoma bila zgolj na naših plečih.

Lahko počakamo do konca mandata, vendar tudi s tem, če vlado pustimo vladati tako dolgo, ne ubežimo pred odgovornostjo. Volivci in sploh ljudje lahko razumejo, da potrebuje nova vlada – ta bo nedvomno taka, da se bo zdajšnja oblastna ekipa poslovila – izvoljena na rednih volitvah, nekaj časa in operativnih priložnosti, da se konstituira in popravi, kar je zavozila prejšnja. Skratka gre za drugačno logiko, kot pri takojšnji novi krizni vladi, ki bi urgentno nadomestila staro. Vsa ta vprašanja je treba dati na tehtnico in ugotoviti, kaj je manjše zlo.

Kam se nagiba vaša tehtnica?

Po razočaranju, ko bi pospešili hitri padec slabe vlade, nova pa nebi mogla takoj uresničiti upravičenih želja državljanov, bi se volivci lahko vnovič obrnili na staro ekipo in izvolili koalicijo, ki jih je pripeljala na rob propada, razočarani in misleč, da so vsi enaki. To pa bi potem zares pomenilo potop države. In o taki odgovornosti nove, hitre, krizne vlade je tudi treba premisliti.

Kaj bi lahko ustavilo SDS? Obtožni predlog zoper vašega predsednika?

Obtožnica je skrajno neumna. Kot državljana me je zaradi nje sram. Če se s takimi sodnimi političnimi procesi, ki spominjajo na povojne montirane procese, ne bo končalo, se bodo morale s tem ukvarjati tudi druge ustanove zunaj države. Saj smo del širše države – Evropske unije. Sprašujete, kaj bi nas lahko ustavilo. Nekaj nas bo gotovo. Nihče nam o tem v tem trenutku ne pomaga bolj, kot ta vlada sama. Sebi ne moremo narediti nič boljšega kot to, da nam vlada, tako kot ve in zna, še naprej vlada. Ni videti, da bi lahko postala boljša. Če bi, bi morala biti tako dobra kot mi. To pa ni mogoče. Ustavili pa se bomo, ko bomo na cilju: ko bomo prišli na oblast, bomo morali urejati državo, bomo morali vladati in takrat bomo delali.

Bi bilo treba širiti ponudbo na političnem trgu med Janšo in Pahorjem? Tako meni kar precej razumnikov.

Imen, ki jih ponujajo, je kar precej. Nobeno ni zares odrešilno. Skrajno nenavadno je, da so iz ideološkega jurskega parka, iz globine zgodovine, predlagali nekoga, ki naj bi rešil državo oziroma bolje rečeno njihovo oblast. Molitve k nekdanjemu šefu partije kažejo na njihovo strahotno zadrego. Ali pa naj bi iz Bruslja potegnili komisarja Janeza Potočnika. A on je predvsem evropski birokrat. Saj sploh ne vemo, kakšen bi bil kot človek izvršne oblasti. Kaj sploh pomeni za Slovenijo, da tam dela kot visoki funkcionar, razen to, da ga sploh imamo? Še prav nič konkretnega nisem opazil. Zoran Janković? On vendar pravi, da je podjetnik, ne politik. Najbrž nisem edini, ki bi ga k tako velikemu podjetju, kot je država z nepreglednimi resursi, težko pripustil. Ostane le še malo imen. In tako bo treba računati kar na Janeza Janšo, pa če se zdi partiji to še tako blasfemično.

VEČ V TISKANI IZDAJI