Marca je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) objavila podatke o avtorskih honorarjih, ki so jih različne fizične osebe v zadnjih 11 letih dobile izplačane iz javnega sektorja. Na drugem mestu po zaslužku - po takratnih podatkih je prejela 636.068 evrov - se je znašla ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar. Dan po objavi je odstopila, kot razlog pa navedla, da bi lahko objava negativno vplivala na njeno ministrsko delo.
Po podatkih KPK so bili sicer med prejemniki najvišjih honorarjev nekateri profesorji fakultete za upravo, ekonomske fakultete in fakultete za organizacijske vede. Na slednji so bili podatke o avtorskih in odjemnih pogodbah pripravljeni takoj razkriti novinarjem, medtem ko na ekonomski fakulteti in fakulteti za upravo temu nasprotujejo.
Novinarji, ki so želeli priti do omenjenih podatkov, so se zato pritožili Informacijskemu pooblaščencu, ki je fakultetama naložil, da morajo podatke posredovati. Obe fakulteti sta zoper takšno odločbo sprožili upravni spor. Ekonomsko fakulteto v sporu zastopa nekdanja informacijska pooblaščenka, zdaj pa odvetnica Nataša Pirc Musar.
Setnikar Cankarjevo je na ministrskem položaju nasledila poslanka SMC Klavdija Markež, a je tudi ona morala oditi, še preden je dobro sedla na ministrski stol. Tednik Demokracija je namreč razkril, da je njena magistrska naloga plagiat, kar je v postopku preverjanja nato ugotovila tudi Fakulteta za državne in evropske študije. Za Markeževo je vajeti ministrstva za izobraževanje prevzela Maja Makovec Brenčič.
Julija je v javnost prišel nov primer akademske nepoštenosti. Časopis Dnevnik je razkril, da je dekan ekonomsko-poslovne fakultete Klavdij Logožar leta 2008 za Dars spisal študijo o upravljanju avtocestnih prometnih podsistemov, za katero mu je Dars plačal 24.000 evrov, težava pa je bila v tem, da je bila študija identična diplomskemu delu Logožarjeve študentke.
Logožar je o zadevi molčal, v začetku oktobra pa mu je rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar vročil odločbo o razrešitvi s funkcije dekana.
Očitki o akademski nepoštenosti so bili tudi razlog, da je brez zaposlitve ostala profesorica Fakultete za družbene vede (FDV) Karmen Erjavec. Januarja je namreč Delo razrilo, da naj bi Erjavčeva potvarjala znanstvena dela. Erjavčeva je takrat za STA priznala, da je storila določene napake, ki jih obžaluje, fakulteto pa je zaprosila za sporazumno prekinitev delovnega razmerja.
Zaradi očitkov je senat FDV septembra sklenil, da bo o zadevi obvestil etično komisijo univerze in začel postopek dopolnitev etičnih kodeksov FDV, fakulteta pa je novembra začela tudi postopek, s katerim naj bi Erjavčevi odvzela naziv redne profesorice.
Rektor Univerze v Ljubljani in predsednik rektorske konference Ivan Svetlik meni, da omenjeni primeri akademske nepoštenosti zagotovo ne vplivajo pozitivno na univerzo, "razen, če to vzamemo kot dodatno spodbudo, da uredimo nekatere stvari". "Kljub temu te domače afere praviloma ne segajo čez meje Slovenije," je dejal za STA.
Vprašanje plagiatorstva na ljubljanski univerzi bo po njegovih besedah uredil nov pravilnik. Tudi preprodajo del naj bi preprečili s pravilnikom o izogibanju nasprotjem interesov, vprašanje izplačevanja honorarjev pa nameravajo urediti tako, da bi naredili bolj pregleden način plačevanja za posamezna dela in storitve, ki jih opravijo profesorji.