kranj, prometna-nesreča, avtobus Svet24.si

Policija išče voznika avtobusa, ki je v Kranju ...

Kourtney Kardashian Svet24.si

Kourtney Kardashian ponosna na telo, ki ji je dalo...

gašper bedenčič Necenzurirano

Tonin in Žakelj na policijo prinesla tudi ...

milan kucan sr Reporter.si

Razvnete strasti v SD: Milana Kučana razkuril ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

Ansambel Igor in zlati zvoki Revija Stop

»Vse dni, vse noči« igrajo že lepih 32 let

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Leta boljšega življenja

Deli na:

Ključno vprašanje pred koncem mandata Janševe vlade je, ali živimo boljše ali slabše kot pred štirimi leti ob koncu vlade Antona Ropa. Nekdanji predsednik Kučan nas skupaj z njemu zvestimi novinarji prepričuje, da živimo slabše, toda večina uradnih ekonomskih in socialnih kazalcev ga postavlja na laž. Povprečna neto plača je realno zrasla, enako povprečna pokojnina, zaposlenih je bistveno več, brezposelnih pa veliko manj kot v Ropovem času. Tudi zdravstvo, kljub zavajanju kopice politikantov, deluje neprimerno bolje.

Ključno vprašanje pred koncem mandata Janševe vlade je, ali živimo boljše ali slabše kot pred štirimi leti ob koncu vlade Antona Ropa. Nekdanji predsednik Kučan nas skupaj z njemu zvestimi novinarji prepričuje, da živimo slabše, toda večina uradnih ekonomskih in socialnih kazalcev ga postavlja na laž. Povprečna neto plača je realno zrasla, enako povprečna pokojnina, zaposlenih je bistveno več, brezposelnih pa veliko manj kot v Ropovem času. Tudi zdravstvo, kljub zavajanju kopice politikantov, deluje neprimerno bolje.

Višje plače
Ljudje na ulici bi posebno zdaj, ko je visoka inflacija, večinoma zatrdili, da se jim plača znižuje, pokojnina upada, prav tako življenjski standard. Številni opozicijski politiki temu, ker  skušajo loviti naklonjenost volivcev dober mesec pred volitvami, pritrjujejo. Takšne ocene čez palec so sicer dobrodošle v gostilniški debati, niso pa vredne ugleda nekdanjega predsednika ali celo novinarjev, ki naj bi bili strokovnjaki za ekonomsko področje. Edini relevantni so uradni podatki o ekonomskih, socialnih, zdravstvenih… razmerah zdaj, v primerjavi s tistimi pred štirimi ali osmimi leti. S statističnega urada so nam sporočili, da je realna neto plača (ob upoštevanju inflacije) od januarja 2001 do januarja 2005 (čas začetka in konca vlade Drnovšek-Rop) zrasla za 6,1 odstotka. V številkah je to od 547 evrov januarja 2001 do 715 evrov januarja 2005, kar je sicer porast za prek 30 odstotkov, toda  upoštevajoč skupno inflacijo v tem času, so se plače dvignile za zgolj 6,1 odstotka. Glede na gospodarsko rast, ki je bila v letih Drnovšek-Ropove vladavine od 2,8 do 4,4, odstotka, bi bilo zvišanje plač lahko nekoliko višje, toda Slovenije je lovila stroga merila za uvedbo evra. Eden od najbolj učinkovitih načinov za zniževanje inflacije je počasnejše zviševanje plač, kot raste bruto domači proizvod. V primerjavi z obdobjem prejšnje vlade se je realna neto plača v času Janševe vladavine (od januarja 2001 do maja 2008) dvignila bolj, in sicer za 7,7 odstotka. Maja je bila 883 evrov.

Nižja rast cen

Kljub sedanji visoki inflaciji (na medletni ravni je okoli sedemodstotna), lani je dosegla 5,6 odstotka, pa so se cene v letih od 2001 do 2005 povečale bistveno bolj, kot pod zdajšnjo vlade. Razmerje je 23 odstotkov proti 14 odstotkom. Po mnenju ekonomista dr. Igorja Mastena z ljubljanske ekonomske fakultete so potrošniki še posebno občutljivi za podražitve tistih stvari, ki jih kupujejo vsak dan, na primer hrane. In ravno hrana se je v zadnjem letu precej podražila, toda gre za manjši del potrošniške košarice. Seveda podražitev hrane najbolj prizadene revnejše, in hitro nastane prepričanje, češ vse se draži. Ob tem je zanimiv podatek Eurostata, da ima Slovenija poleg Danske najmanjšo dohodkovno neenakost med vsemi državami Evropske unije, celo manjšo od opevane Švedske, Finske , Avstrije.  Ob tem velja poudariti, da relativno visoka stopnja dohodkovne enakosti še ne pomeni, da se socialna razslojenost ne povečuje hitro (kot v vseh nekdanjih socialističnih državah, ki so uvedle tržno gospodarstvo). Pri tem gre povečevanje socialne razslojenosti bolj kot na račun povečevanja razlik v plačah na skokovito povečevanje razlik v lastništvo premoženja, predvsem deležev v gospodarskih družbah. Noben novodobni  tajkun ni to postal zaradi visoke plače, temveč zaradi prelivanja lastniških certifikatov v deleže družb ali prevzemov. Po oceni Mastena je kupna moč tudi v času Janševe vlade rasla in bo tudi letos, čeprav je trenutno medletna rast plač celo malo nižja od medletne inflacije. To naj bi se spremenilo v drugi polovici leta, in sicer tudi zaradi učinkov povečevanja plač v javnem sektorju po sklenitvi kolektivne pogodbe med sindikati in vlado.

VEČ V TISKANI IZDAJI