Še novembra lani je premier Borut Pahor odločno zagovarjal slovensko posojilo prezadolženi Grčiji. To je utemeljeval s krepitvijo evra in skrbjo, da bi evro ostal močna in trdna valuta tudi v prihodnosti. Že takrat se je zavedal skepse ljudi do take pomoči, mnogi so bili prepričani, da pač Grčija zaradi neodgovornega odnosa do lastnih javnih financ dolga ne bo mogla nikoli odplačati, čeprav je grški BDP na prebivalca višji od slovenskega in so tudi plače v povprečju višje.
Slovaška, prav tako država z evrom, ki je revnejša tako od Grčije kot od Slovenije, je že lansko poletje napovedala, da Grčiji ne bo pomagala, češ da je prerevna, zato so jo kritizirali. Ugotovitev evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, da gre za kršitev načela solidarnosti, je povzročila spor med njim in slovaško premierko.Slovenska vlada se ni odločila le za pomoč Grčiji (v skupnem znesku 388 milijonov evrov), ampak tudi za izdajo poroštev za prav tako prezadolženi Irsko in Portugalsko (za skupaj okoli 400 milijonov evrov). Ob tem je Pahor razlagal, da ne gre za odhodek iz slovenskega proračuna, saj poroštvo zapade le, če ne bosta sposobni odplačevati dolga.
Zdaj je slovenski premier spremenil odnos do tega posojila in poroštev. Doslej smo Grčiji posodili 207 milijonov evrov, toda Pahor pravi, da tretje tranše v višini 71 milijonov evrov Slovenija Grčiji ne bo posodila, če bo poročilo Mednarodnega denarnega sklada o varčevanju Grkov pri javnih financah neugodno, a kot kaže, bo. Opozoril je še, da znašajo pomoči Slovenije v obliki posojila Grčiji ter poroštev Irski in Portugalski že skoraj 800 milijonov evrov oziroma slaba dva odstotka našega BDP, te pomoči pa gredo neposredno v naš javni dolg, kar lahko vpliva na naše slabše bonitetne ocene.
Še pred Pahorjevo spremenjenim stališčem predvsem do posojila Grčiji se je spremenila nemško. Tako je Wolfgang Schäuble, nemški minister za finance, nedavno izjavil, da Nemčija v dodatno pomoč Grčiji ne bo privolila brez jasnih rešitev, medtem pa Grki na ulicah demonstrirajo proti varčevalnim ukrepom. Poleg drugačnega stališča Nemčije se je Pahorju spremenila perspektiva tudi doma. V luči predreferendumskega opozarjanja ministra za delo Ivana Svetlika, kako hude finančne posledice bi prinesla zavrnitev pokojninske reforme, zveni premierjeva zaostrena retorika v zvezi s pomočjo Grčiji volivcem precej bolj všečno.