Slovenija si zasluži boljši sporazum, s katerim ne bo popuščala Hrvaški, je prepričan nekdanji minister za razvoj Žiga Turk, ki je ob tem naštel razloge, zakaj se bo na nedeljskem referendumu izrekel proti arbitražnemu sporazumu.
Argumenti dr. Žige Turka:
Pet dobrih razlogov imam, da sem proti:
• Proti, ker je to zadnja, čisto zadnja možnost, da se ustavi za Slovenijo slab sporazum . Slab je zato, ker pušča zelo malo možnosti, da bi bili izpolnjeni interesi, o katerih se je največji del slovenske politike strinjal vseh zadnjih 20 let, namreč celovitost Piranskega zaliva in teritorialni stik z odprtim morjem.
• Proti, ker je Slovenija po nepotrebnem popustila v trenutku, ko je bilo njeno pogajalsko izhodišče najboljše in se Sloveniji ni nikamor mudilo. Da je popustila, se vidi iz tega, da je Pahor z Arbitražnim sporazumom v bistvenih točkah sprejel prvi Rehnov predlog , ki ga je slovenska politika pred enim letom soglasno zavrnila.
• Proti, ker se ne pustim utruditi . Hrvaška nas je z mejnimi incidenti mehčala leta in leta, vlada nas je s potiskanjem te teme pred gospodarske izzive utrujala cel mandat, nam s propagando natikala zelena očala o sporazumu, krmila pa z oblanci.
• Proti, ker se ne pustim nalagati . V referendumski kampanji so si laži podajali najvišji politiki Slovenije in Hrvaške. Kosorjeva je postavali na laž Pahorja, ko je ta po TV obljubljal, da mu je obljubila teritorialni stik z odprtim morjem. Pahor je na laž postavil Kosorjevo v zvezi z navedbami v hrvaškem zakonu o ratifikaciji AS. Dovolj poznam evropsko politiko, da vem da so lažne grožnje, da Slovenijo čaka mednarodna osamitev, da bo vojna; ni res, da bomo dobili stik do Ulcinja, če bo treba; ni res, da lahko slabo odločitev zavrnemo; ni res, da so pravniki iz plačnega seznama vlade "ugledni neodvisni strokovnjaki" ...
• Proti, ker bolj zaupam Francetu Bučarju kot Janezu Stanovniku, bolj Spomenki Hribar kot Milanu Kučanu, bolj Borisu Pahorju kot Tonetu Pavčku, bolj Marku Pavlihi kot Vasiljki Sancin ...
Slovenija si zasluži boljši sporazum. Boljši sporazum dolgujemo naši manjšini, ki je v Italiji ostala zato, da bi Hrvaška imela Istro. Boljši sporazum potrebujeta naše pomorstvo in turizem.
Samozavest je poleg podjetnosti in ustvarjalnosti ključna beseda od začetka mojega dela v politiki in moto na mojem blogu. Boljši sporazum potrebujemo zato, da bi samozavest ostala del identitete naše države.
dr. Žiga Turk
Profesor na Univerzi v Ljubljani
Generalni sekretar skupine za razmislek o prihodnosti EU
Nekdanji minister za razvoj
Nekdanji protestnik na Roški