Lahko državni svetniki še blokirajo praznični 2. januar?

DZ se bo lotil razširitve policijskih pooblastil z uporabo paralizatorja, obeta pa se tudi podpora predlogu ZL o razširitvi kroga upravičencev do šolskega kosila in predlogu NSi o osebni asistenci.

DS o prostem 2. januarju, najverjetneje tudi o odpoklicu županov

Državni svet bo v torek odločal o odložilnem vetu na novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero je DZ 2. januar vrnil na seznam dela prostih dni. Podpise pod zahtevo za izredno sejo DS je zbrala interesna skupina delodajalcev.

Poslanke in poslanci so odločitev sprejeli v torek z 61 glasovi za in desetimi proti. Tudi če bi DS izglasoval odložilni veto, bi bila tako poslanska podpora noveli praktično zagotovljena tudi ob morebitnem ponovnem glasovanju, na katerem bi bila za potrditev zakona potrebna absolutna večina 46 poslanskih glasov.

Neuradno pa je pričakovati, da bo interesna skupina lokalnih interesov v DS v ponedeljek predlagala razširitev dnevnega reda torkove izredne seje DS še z odločanjem o vetu na v četrtek potrjeno novelo zakona o lokalni samoupravi, ki med drugim prinaša možnost odpoklica župana med mandatom.

Če bi državni svetniki izglasovali odložilni veto na to novelo, pa poslanska podpora ne bi bila tako gotova. Na četrtkovem glasovanju jo je namreč DZ potrdil s 45 glasovi za in 19 proti, takšna večina pa ob ponovnem glasovanju ne bi več zadoščala. Noveli so izrekli podporo poslanci SMC, DeSUS in ZL, proti pa so bili njihovi poslanski kolegi v SD, SDS in NSi.

DZ prvič o uvedbi električnih paralizatorjev pri policijskem delu

DZ pa se bo na seji v prvem branju lotil predloga novele zakona o nalogah in pooblastilih policije. Novela predvideva zbiranje osebnih podatkov in policiji daje možnost uporabe novih prisilnih sredstev.

Predlog novele tako med drugim predvideva, da bi lahko policisti v primerih, ko morajo uporabiti fizično silo, uporabili električni paralizator. V ta namen bi že prihodnje leto kupili 15, leta 2018 pa 25 tovrstnih naprav.

Novela uvaja tudi možnost avtomatiziranega prepoznavanja registrskih tablic pri nadzoru cestnega prometa, prav tako zbiranje, hranjenje in obdelavo podatkov o letalskih potnikih. Med predlaganimi rešitvami sta še hramba profilov odvzetih vzorcev DNK in uvedba podaljšanja prepovedi udeležbe na športnih prireditvah z enega na dve leti.

V času priprave novele je sicer nanjo letelo veliko očitkov, predvsem s strani Amnesty international Slovenija in informacijskega pooblaščenca. Pomisleke so izražali tudi v koalicijskih strankah, vendar pa vlada zagotavlja, da novela predvideva zagotavljanje večje varnosti ob kar najmanjših posegih v človekove pravice.

DZ bo po pričakovanjih razširil krog upravičencev do šolskega kosila

Poslanci ZL so z novelo o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev predlagali razširitev upravičenosti do brezplačnega šolskega kosila tudi na otroke družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Zdajšnji zakon namreč določa, da subvencija v višini celotne cene kosila pripada le otrokom družin iz prvega dohodkovnega razreda.

Vlada je sprva predlogu zakona nasprotovala, zavrnil ga je tudi matični odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Po pritisku javnosti in humanitarnih organizacij pa so si v koaliciji premislili in DZ je na oktobrski seji brez glasu proti odločil, da ga vrne na matični odbor. Ta ga je nazadnje tudi potrdil.

DZ bo po ponedeljkovi obravnavi po pričakovanjih še na tej seji potrdil rešitev, po kateri bo 100-odstotno subvencionirano kosilo zagotovljeno otrokom iz najnižjih treh dohodkovnih razredov. Do te ugodnosti bodo tako upravičeni vsi tisti, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 36 odstotkov povprečne mesečne plače.

Obeta se podpora opozicijskemu predlogu zakona o osebni asistenci

Poslanke in poslanci bodo v ponedeljek opravili tudi prvo branje predloga zakona o osebni asistenci, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila NSi. Upravičenci do osebne asistence bi bili po predlogu invalidi v starosti od 18 do 65 let, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti za samostojno osebno in družinsko življenje, pri vključevanju v okolje, izobraževanje in zaposlitev.

Zakonski predlog se osredotoča na uporabnike, ki živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe. Pogoj pa je še, da potrebujejo pomoč tudi do 24 ur na dan, najmanj pa 30 ur tedensko. Storitve osebne asistence po predlogu vključujejo storitve za osebno pomoč, pomoč v gospodinjstvu, pri spremstvu in sporazumevanju.

Vlada je na četrtkovi seji predlog ocenila kot ustrezno podlago za nadaljnjo obravnavo, ob pogoju, da se podrobno in bolj določno opredelijo finančne posledice predloga zakona. Izpostavila je tudi, da bi bilo zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki ga pristojno ministrstvo še pripravlja, nujno treba navezati na ta zakon.