Lagodno življenje sindikalnih funkcionarjev

Med slovenskimi sindikalisti ima največ denarja Kučanov zet Branimir Štrukelj, slabo pa ne kaže niti ostalim sindikalnim funkcionarjem. Preverili smo, kako poslujejo slovenski sindikati, koliko imajo prihodkov, za kakšne namene jih porabijo. Pri večini znašajo stroški dela več kot polovico vseh prihodkov, v gospodarski krizi so več denarja namenili za solidarnostno in pravno pomoč svojim članom.

Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) vsako leto objavlja podatke o poslovanju sindikatov. V centrali Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je bilo lani glede na število delovnih ur zaposlenih 43 ljudi. Celotnih prihodkov so imeli za 2,57 milijona evrov, največ od članarin.

Od celotnih prihodkov je bila dobra polovica za stroške dela, k čemur štejejo plače in nadomestila plač, prispevke za socialno varnost in druge stroške dela (po računovodskih standardih spadajo k stroškom dela tudi prispevki delodajalca, regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano, nadomestilo za prevoz, nagrade, bonitete, stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja, dodatek na delovno dobo …).

V ZSSS je združenih 23 sindikatov dejavnosti različnih sektorjev iz celotne Slovenije, po besedah Ladislava Rožiča, izvršnega sekretarja za ekonomsko področje pri ZSSS, je mesečna članarina za te sindikate največ en odstotek bruto plače, kar velja za sindikate v gospodarstvu. Pri sindikatih iz javnega sektorja so članarine po 0,6 odstotka bruto plače, vendar so povprečno tudi zaradi izobrazbene ravni zaposlenih višje.

Pravna in solidarnostna pomoč
Od tega ostane od 30 do 40 odstotkov denarja za delovanje sindikata v posameznem podjetju, drugo je za delovanje območnih sindikalnih organizacij, v centralo pa gre devet odstotkov članarine. Območne sindikalne organizacije ZSSS so samostojne pravne osebe in poslovanje izkazujejo ločeno od centrale.

Poleg članarine se financirajo tudi iz različnih projektov, na primer iz projekta Evropske unije za spodbujanje socialnega dialoga. Skupaj imajo okoli 240 tisoč članov; lani so imeli za 16 tisoč več odhodkov od prihodkov, največ denarja porabijo za pravno in solidarnostno pomoč članom. Ker je kršitev več kot kadarkoli prej, so tudi ti stroški visoki.

Znotraj sindikata imajo glede plač hišno kolektivno pogodbo, primerljivo s kolektivno pogodbo za javni sektor, sicer imajo visoko izobrazbeno sestavo. Rožič, ki je magister, ima z dodatkom na delovno dobo od 1400 do 1500 evrov neto plače. Za predsednika ZSSS Dušana Semoliča smo izvedeli, da naj bi imel okoli 1.600 evrov neto plače brez dodatkov. Preračunano iz skupnega zneska stroškov dela so v centrali ZSSS imeli povprečno okoli 2.600 evrov bruto mesečnih stroškov dela na zaposlenega.

VEČ V TISKANI IZDAJI