Labodji spev Boštjana Jazbeca

Zadnje panično in nerazumno ravnanje guvernerja je sodu izbilo dno in utegne biti Jazbečev labodji spev. Vložitev tožbe proti državi po Odvetniški družbi Čeferin in partnerji, ker je ljubljansko okrožno sodišče centralni banki naložilo, da mora parlamentarni komisiji, ki ugotavlja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, izročiti zapisnike ožjega kolegija guvernerja, je povzročilo nelagodje tudi na Gregorčičevi. Še posebno potem, ko je tožba pretekli teden klavrno propadla na ljubljanskem upravnem sodišču. Zato so govorice, da bo sledil protiudarec, vse glasnejše.

Kaj je v zapisnikih

Čeprav Miro Cerar malodane ves čas trdi, da Jazbec uživa njegovo polno zaupanje, bi izmikanje preiskavi in skrivanje podatkov povzročilo vladajoči koaliciji resno politično škodo. Ljudi pač zanima, ali in kako je Banka Slovenije, ki bi morala nadzorovati banke, pomagala kopati večmilijardno bančno luknjo. Ker ravnanje Jazbeca kaže, da tega ne želi razkriti, v SMC ne bodo imeli prav nič proti, če bi bil sprožen postopek za razrešitev guvernerja. Če k temu dodamo, da je Jazbec porabil ves kredit tudi pri največji opozicijski stranki SDS, je njegova usoda, če se tako odločijo, zapečatena. Tudi razmerja v svetu centralne banke, ki sklepa o razrešitvi svojega člana, so politiki naklonjena. Trije viceguvernerji (Irena Vodopivec Jean, Marko Bošnjak in Primož Dolenc) so neobremenjeni. Imenovani so bili lani jeseni ali letos, kar pomeni, da jih parlamentarna preiskava ne zadeva.

 Komisija, ki jo vodi Anže Logar, želi zapisnike sej od 1. januarja 1997 do 24. aprila 2015, v to obdobje pa prideta guverner Boštjan Jazbec in viceguvernerka Mejra Festić. Se pravi, da trojica ni sodelovala ne pri opuščenem nadzoru komercialnih bank, ko so te nenadzorovano dajale kredite, ne pri odločitvah v ključnih mesecih leta 2013, ko sta Banka Slovenije in vlada Alenke Bratušek iz žepov davkoplačevalcev potegnila okoli pet milijard evrov, več deset tisoč državljanov pa na hitro razlastninila. Dogodki in informacije v zvezi s tem (poleg tega, da je Banka Slovenije že najmanj leta 2012 vedela, da so nekatere banke pod vodo) so v zapisnikih ožjega kolegija.

Samovolja Jazbeca

Zanimivo je, da je centralna banka pred slabim mesecem dni, sicer s kislim nasmeškom, izročila zapisnike. Po naših informacijah naj bi jih v trenutku, ko je prišla odredba ljubljanskih okrožnih sodnikov, začeli pregledovati, da v njih vendarle ni kaj obremenjujočega za guvernerja. Očitno jim je nepozornim »kaj ušlo«, pravijo viri Reporterja, ki dodajajo, da so bili v tistem času nekateri vodilni centralni bančniki na dopustu. Šele kasneje so spoznali zmoto in se odločili za tožbo. Jazbec je iskal oporo pri članih sveta BS, a večina naj bi mu to odsvetovala in nasprotovala tožbi proti državi. Zato se je zanjo sam odločil, iz BS pa so sporočili, da je to storil »po posvetovanju s pravnimi strokovnjaki« in v »skladu s svojimi pooblastili (…), saj tovrstne odločitve niso v pristojnosti Sveta Banke Slovenije.« To je povzročilo precej nezadovoljstva med člani vodstva centralne banke. In to tretjič v dobrem mesecu in pol, ko je guvernerjeva kolerična narava udarila na plano.

Ukinjena komisija Festićive

Prvič se je zgodilo konec junija. Jazbec, ves besen, ker se je preiskovalna komisija zatekla po pomoč na sodišče, je ožjemu vodstvu BS napovedal ukinitev posebne inšpekcijske komisije, ki je dve leti policiji pomagala pregledovati kreditne mape slovenskih bank. Zdaj boste videli, tako ga je bilo razumeti. Temu naj bi se uprla celo Mejra Festić, ki skupino vodi in ima med člani sveta najdaljši staž, drugi naj bi samo zmajevali z glavami, češ da sta njegova samovšečnost in občutek nedotakljivosti povsem ušla izpod nadzora.

Neprimerno za guvernerja je Jazbec drugič ravnal v začetku julija, ko so BS obiskali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Po informacijah Reporterja je Jazbec, poleg tega da je državo zatožil Evropski centralni banki (ECB), naložil odvetnikom, naj najdejo karkoli, da se policijsko brskanje po njegovih papirjih in papirjih centralne banke nemudoma ustavi. Odvetniki so iskali referenčni primer, na koncu so si domislili, da BS hrani tudi dokumente ECB. Ker ta na ozemlju EU uživa imuniteto, jo po tej logiki tudi BS. In če jo BS, jo tudi guverner Boštjan Jazbec. Slednji naj bi se nanjo celo skliceval, to je potrdil tudi vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, a na Banki Slovenije so to zanikali, kar je presenetilo vse, ki so vedeli, da se je Jazbec skušal skriti za imuniteto. Poleg tega je dva dni kasneje dejal: »Verjetno bom kot guverner predlagal, da prenehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo.« Zaradi te izjave so nekateri mediji sklepali, da se je šele takrat odločil, da ukine inšpekcijsko komisijo Festićeve, a obisk kriminalistov je bil samo dobra priložnost, da to sporoči javnosti.

Kdo bo predlagal razrešitev?

Ko je bila po Jazbečevem naročilu 29. julija v pisarnah Odvetniške družbe Čeferin in partnerji v Grosupljem spisana in kasneje vložena tožba zoper državo, ki jo je upravno sodišče pretekli teden zavrglo, je bilo tudi nekaterim guvernerjevim najožjim sodelavcem vsega dovolj. Zato razrešitev Jazbeca sploh ni več tako nemogoča. Postopek razrešitve vodi svet BS, se pravi guverner in viceguvernerji. Glede na izgubo ugleda in kršenje lastne strategije (v strategiji BS 2015–2020 je zapisano, da bo BS transparentna ter odgovorna državljanom in poslancem) se lahko zgodi, da bodo proti Jazbecu celo vsi štirje viceguvernerji. S sklepom o razrešitvi se nato seznani državni zbor, razrešitev pa lahko predlagajo člani sveta, finančni minister ter predstavnik parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko.