V Fidesu ugotavljajo, da je dosežena najnižja stopnja socialnega dialoga doslej. Po napovedi stavke na svoj predlog za sporazumno rešitev stavkovnih zahtev niso dobili nobenega odgovora ali protipredloga, je pojasnil pravni zastopnik sindikata Bojan Popovič.
Po besedah predsednika sindikata Konrada Kuštrina ne skrivajo, da zahtevajo višje plače, a motiv za stavko je širši. V Fidesu pojasnjujejo, da gre v bistvu za boj za pravice pacientov in ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Želijo, da bi bila stavka spodbuda in opozorilo vladi, naj začne reforme. Brez resnih reform ne le zdravstvenega sistema, ampak tudi javne uprave in plačnega sistema, bo Slovenija nazadovala, je dejal.
Ponovil je, da zahtevajo takojšnje priznanje modre knjižice, ki vključuje standarde in normative zdravniškega dela. Tudi zahteve, ki zadevajo zdravnike - uravnotežena razporeditev njihovih obveznosti znotraj delovnega časa in ustrezna razporeditev njihovega dela in počitkov -, bodo po Kuštrinovih besedah v korist bolnikov. Njihove zahteve bolnikom prinašajo pravice, ki jih imajo po zakonu o pacientovih pravicah, a jih zaradi obstoječega sistema ne morejo uresničevati, je dodal.
O tem bodo, če bo tudi četrtkova stavka minila brez odziva na vladni strani, poskušali do jeseni v koordinaciji zdravniških organizacij prepričati civilno družbo in politične stranke. Po Kuštrinovih besedah upajo, da bodo dobili zadosten konsenz in razumevanje, "da se zdravniki v tem trenutku borimo predvsem za bolnike in bodo spremembe prinesle v sistem dovolj denarja, da se tudi popravijo zdravniške plače". Dodatnih stavkovnih aktivnosti v tem času ni pričakovati, po jeseni pa bi lahko aktivnosti še stopnjevali.
Sicer pa se v Fidesu z ministrstvom za zdravje očitno razhajajo tudi glede dogovorjenega na sestanku v aprilu. Z zapisnikom iz sestanka, ki so ga pripravili na ministrstvu, se namreč na zdravniški strani ne strinjajo in trdijo, da za obravnavo standardov in normativov niso bile imenovane nobene strokovne skupine.
Kot je dejal Kuštrin, za to tudi ni nobene potrebe, ker je modra knjižica končan dokument, natančno pa je predvideno, kdo in na kakšen način lahko predlaga spremembe. Pri tem je Kuštrin poudaril, da pri modri knjižici ne gre za sindikalni dokument, ampak vladni, saj je nastal v delovnih skupinah mešanih strokovnjakov, ki ju je imenovala nekdanja ministrica Zofija Mazej Kukovič.
Pacientom, ki bi bili v četrtek zaradi stavke deležni nevšečnosti, se v Fidesu vnaprej opravičujejo. Po Kuštrinovih besedah je organizacija delovnega procesa v času stavke sicer stvar vodstva zdravstvenih zavodov, so pa kolege prosili, da na najzahtevnejša triažna mesta postavijo najizkušenejše zdravnike.
Na dan stavke bodo opravljeni vsi nujni primeri oz. storitve, brez katerih bi prišlo do nepopravljivega poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta. Prav tako ne bodo odpadli neurgentni pregledi in posegi za osebe do 18. in nad 65. letom starosti, pri čemer lahko ne bo upoštevan vrstni red naročenih pacientov in ne bo zagotovljen maksimalni dovoljeni čakalni čas.
Vodstva zdravstvenih zavodov so tudi pozvali, naj odpovedovanje nenujnih storitev izpeljejo strogo po pravilih vodenja čakalnih seznamov tako, da se pacientom, ki so bili naročeni za ta dan, zagotovi oskrbo prvi naslednji delovni dan, ostale paciente v čakalni vrsti pa se ustrezno zamakne za en delovni dan.
Kuštrin je pojasnil, da naj bi se glede na sestanke, ki so jih imeli v večjih zavodih, ob članih stavki pridružili tudi drugi kolegi, saj gre za timsko delo. V četrtek naj bi tako po Popovičevih besedah stavkalo od 15 do 20 odstotkov zaposlenih v zdravstvu.
Delo zdravnikov pa bo nemoteno potekalo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Na spletni strani inštituta so zapisali, da njihov sindikat Fides podpira stavkovne zahteve, vendar bo zaradi narave dela tudi v času stavke to potekalo nemoteno in brez sprememb na posameznih oddelkih.