V Sloveniji primanjkuje odprte razprave, poudarja nekdanji predsednik države Milan Kučan. Politiko prepustiti zgolj politikom pomeni, da bo ostala taka, kot je, in se zreducirala na boj za oblast, trdi Kučan, sicer gost prvega od srečanj v ciklu Odpiranja, ki jih v Kopru prireja mestni odbor stranke Zares.
V Sloveniji je navzoča kultura strahu, pojasnjuje Kučan apatijo, ki jo je v civilni družbi zaznati do izražanja političnih stališč. Slovenska politika je po njegovih besedah ujeta v začaran krog medsebojnih obtoževanj, katerih namen je borba za oblast in obračunavanje z nasprotniki. Borba za zasluge se je, tako Kučan, začela kmalu po osamosvojitvi, dobršen del slovenske politike pa še ni spoznal, "da je to, kar bo jutri, pomembnejše od tega, kar je bilo včeraj".
V politično sceno vnašamo stvari, ki so za reševanje gospodarskih razmer, s katerimi se Slovenija trenutno sooča, irelevantne, opozarja Kučan. "Bistvo medijskih afer je na žalost medijski balast," trdi. Znotraj večine slovenskih strank po njegovih besedah sicer ni zaznati veliko strankarske demokracije, pač pa imamo opravka "z neke vrsto strankokracije".
Opozorila sedanje vlade, da brez globokih sprememb ne bo šlo, so po besedah Kučana pravilna, vprašanje pa je, ali so reforme prave in ali se vlada dovolj zavzema za to, da bi reforme kot nujen izhod iz krize predstavila državljanom. Socialni dialog bi moral pridobiti na pomenu, premalo je razpravljanja z javnostjo, poudarja. Ker ni zavezništev, tudi zaupanja ni, ko je zaupanje v institucije države porušeno, pa postane država bojišče za boj močnejšega.
Poleg gospodarske krize se v Sloveniji po Kučanovih besedah tako soočamo s porušenim zaupanjem v pravosodje in druge institucije, kot so tožilstvo, policija, politika, vojska in stranke. V razmerah omajanega zaupanja se vedno najdejo klici po trdi roki in vedno se najde trda roka, opozarja.
Rešitev vidi Kučan v pravni državi. "Demokracija je predvsem forma, katere naloga je, da ščiti vsebino: človekove pravice, svobodo in dostojanstvo posameznika. Če ni institucij, ki bi ustvarjale pogoje in nadzorovale, kako se v teh pogojih uveljavlja vsebina, dobijo domovinsko pravico pojavi, ki nimajo v demokraciji kaj iskati," pojasnjuje.
