Največ razprave je bil danes v državnem zboru deležen predlog novele zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike.
Omenjeni predlog je predvideval znižanje nadomestila predsedniku republike po prenehanju mandata s 100 odstotkov na 80 odstotkov zadnje mesečne plače.
Predlagano je bilo tudi črtanje pravice nekdanjega predsednika, da po izteku prejemanja nadomestila dobiva mesečni prejemek, ki predstavlja razliko med njegovo plačo oz. pokojnino in 80 odstotki plače predsednika republike.
Prav tako se za nekdanjega predsednika predlaga skrajšanje pravice do pisarniškega prostora, svetovalca in poslovnega sekretarja ter do uporabe službenega vozila z voznikom na največ eno leto.
V okviru obravnave zakonskega predloga na matičnem delovnem telesu je bilo sprejeto dopolnilo, s katerim bi se te pravice črtale tudi za nekdanjega predsednika, ki mu je funkcija prenehala pred uveljavitvijo zakona. Tako bi torej črtali tudi pravico nekdanjega predsednika Milana Kučana do mesečnega prejemka v višini razlike med pokojnino ter 80 odstotki plače predsednika.
Opozicijski poslanci so bili v današnji razpravi do tega kritični. V PS so vložili predlog dopolnila, s katerim bi za nekdanje predsednike, ki jim je funkcija prenehala pred uveljavitvijo danes obravnavanega zakona, ohranili pravico do tega prejemka.
S tem bi, kot so pojasnili, preprečili poseg v že pridobljene pravice. Kot je dejala Maša Kociper (PS), je te pravice nekdanji predsednik pridobil na podlagi zakona in s pravnomočno odločbo. Poleg tega so v PS prepričani, da predlog koalicije ne prinaša velikega prihranka državnemu proračunu, ruši pa ugled funkcije nekdanjega predsednika republike.
Dopolnilo PS so podprli tudi v SD. Mirko Brulc pa je napovedal, da zakona ne bodo podprli, če dopolnilo vanj ne bo vključeno. Pri tem je poudaril, da se z danes predlaganimi zakoni - ostalim iz tega paketa v SD sicer ne bodo nasprotovali - znižuje ugled politikom in tudi funkcionarjem.
Nasprotno so v koaliciji predlogu, kot je bil dopolnjen na matičnem odboru, napovedali podporo. Kot so poudarjali, je poseg primerljiv s tistimi, ki so predlagani za ostale funkcionarje. Prav pa je, da tudi najvišji funkcionarji po izteku mandata delijo breme krize.
Kot je dejala Iva Dimic (NSi), se jim zdi poseg v pravice bivšega predsednika ustrezen z vidika zagotavljanja načela enakost. Enako je poudarila Sonja Ramšak (SDS). Pojasnila je, da tukaj ni pomembno ime in priimek bivšega predsednika, ampak gre za to, da so vsi bivši predsedniki izenačeni v vseh pravicah.