Nekdanji predsednik države Milan Kučan je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela menil, da je arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško dober, čeprav prinaša tudi določena tveganja. Na sporazum bi bilo treba sedaj na obeh straneh pogledati trezno in "z manj vročice", je še dejal.
Poleg tega sporazum po Kučanovem mnenju predstavlja priložnost ne le za rešitev vprašanja meje, temveč tudi za povrnitev verodostojnosti obeh držav. "Slovenija je precej izgubila in zakockala sloves najuspešnejše nove članice EU, tudi zaradi nesposobnosti rešiti ta spor," je menil Kučan.
Obenem priznava, da sporazum prinaša tudi nekaj tveganja, saj v primeru, da preložiš reševanje spora v roke tretjega, je vendarle vprašanje, "ali bo presodil popolnoma v skladu s tvojimi pričakovanji". Kljub temu je prepričan, da odločitev, kakršnakoli že bo, "ne bo mogla poseči v pravice, ki sta jih imeli obe državi v času, ko smo bili še skupaj v Jugoslaviji".
Kučan se je zavzel za trezen pogled na sporazum na obeh straneh, ob čemer bi bilo treba več pozornosti nameniti skupnim interesom. Priznal je, da je sicer nerealno odmisliti čustva, kljub temu pa treba vedeti, da zdaj ni več možna vsaka rešitev, saj smo s svojimi dokumenti "25. junija 1991 povedali, kje so meje, in na tej podlagi smo dobili mednarodno priznanje". "Mimo tega pa so vsekakor zanimivi in koristni historični pogledi na nekdanje meje slovenskega nacionalnega ozemlja," je še dejal.
Glede kritik, da je sporazum slab, je Kučan dejal, da je bilo vse, kar je bilo na mizi do sedaj, razen sporazuma Drnovšek-Račan, slabše; najboljša rešitev bi bila sicer po njegovem dvostranski sporazum. "Zgovorno je, da so največji kritiki sporazuma tisti, ki so imeli priložnost, da rešijo spor, pa ga niso. Politika pa je za to, da probleme rešuje, ne pa da jih ustvarja," je dejal Kučan.
Na vprašanje o Pahorjevi ponudbi opoziciji, da bo umaknil predlog za posvetovalni referendum, če se bo sama odpovedala naknadnemu, je Kučan dejal, da trgujeta obe strani, da to gotovo ni "ne principielno, ne simpatično in ne ugledno".
Znotraj politične elite Kučan pri tem pogreša zavest, da gre za "interes države in ne za vprašanje prestiža, komu bo uspelo rešiti spor". Trezno retoriko glede tega Kučan vidi predvsem pri predsednikih obeh vlad in predsedniku republike Danilu Türku.
Kučan je komentiral tudi kritike na račun vladnih ukrepov proti krizi. Kot je dejal, je vlada nekdanjega premiera Janeza Janše skupaj s svetovno konjukturo nasledila "zelo obetavne trende" predhodnih vlad. A prav v obdobju konjukture se je država močno zadolžila, in vlada ni reagirala tudi ob že zelo jasnih znakih krize, je dejal Kučan.
"Njeno dediščino je prevzela sedanja vlada, ki se morebiti tudi ni zavedala vseh dimenzij krize in je ob nastopu svojo pozornost premalo usmerila na ključne probleme takrat že zelo prisotne krize in na iskanje poti iz nje," je menil. Dodal je, da "mogoče nobena vlada od osamosvojitve od osamosvojitve naprej ni imela toliko kvalitetnih posameznikov, zbor pa vseeno poje s precejšnjo kakofonijo".
Nekdanji predsednik je spregovoril tudi o aferi Patria. "Da bi mogel kdorkoli iz Slovenije vplivati na finsko politiko, na finsko televizijo in njene novinarje, na finske preiskovalce in celotno kriminalistično službo ter jih funkcionalizirati za svoje lastne politične interese, če bi jih seveda imel, to vendarle ne vzdrži trezne presoje," je dejal.
Kučan ne verjame, da je bivši predsednik slovenske vlade v koruptivni aferi Patria neposredno udeležen. Bila bi katastrofa za ugled Slovenije, če bi se izkazalo, da je to res. Prav zato misli, da je v interesu države in vseh nas, da se ugotovi, za kaj je pravzaprav šlo. Odgovor, da se vlada z nakupom patrij ni ukvarjala, pa je zanj neprepričljiv in mu ne verjame. "Če se z največjim poslom države z orožjem vlada in njen predsednik nista ukvarjala in je bila zadeva v celoti prepuščena ministrstvu za obrambo, je to neodgovorno. Če pa se je in se to prikriva, je to prav tako problem," je dejal.