Revija Reporter
Slovenija

Kršinar: Zavrnitev medijskega zakona je bila najboljša rešitev

16. jul. 2011 16:29 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Po mnenju predsednika Združenja novinarjev in publicistov Igorja Kršinarja pa je bila zavrnitev zakona v prvem branju najboljša rešitev. V Društvu novinarjev Slovenije ugotavljajo, da je predlog novega zakona o medijih padel že v prvem branju prav zaradi razlogov, na katere so opozarjali: nizke ravni razprave in pomanjkanja strokovnih argumentov.

Po mnenju predsednika Združenja novinarjev in publicistov Igorja Kršinarja pa je bila zavrnitev zakona v prvem branju najboljša rešitev. V Društvu novinarjev Slovenije ugotavljajo, da je predlog novega zakona o medijih padel že v prvem branju prav zaradi razlogov, na katere so opozarjali: nizke ravni razprave in pomanjkanja strokovnih argumentov.

Padel predlog novega zakona o medijih je sicer po mnenju upravnega odbora društva novinarjev prinašal pozitivne premike, a ti po njihovi oceni niso bili dovolj celoviti in kakovostni, saj niso v zadostni meri zaščitili novinarske avtonomije in zagotovili svobode medijev, predvsem pa jih zaščitili pred netransparentnimi in špekulativnimi nakupi.

"Novega zakona, boljšega tudi od predlaganega, ne potrebujemo jutri, ampak takoj," so v društvi zapisali v sporočilu za javnost. Odgovorne zato pozivajo k takojšnji obnovi dialoga za pripravo medijske zakonodaje, pri so pripravljeni sodelovati in prispevati rešitve.

"Skoraj triletna medijska saga je tako lahko le dober nauk, zakaj pri snovanju pomembnega zakona ni dobro poslušati le izbranih skupin z ozkimi interesi, temveč strokovne argumente v interesu neodvisnega novinarstva in kakovostno obveščene javnosti," še opozarjajo v društvu novinarjev.

Kršinar, pa je, kot je dejal za STA, vesel, da so poslanke in poslanci prisluhnili njihovim argumentom. Po njegovem mnenju je bil namreč predlagani zakon slab in ni bil v stanju, da bi ga lahko z dopolnili popravili. Tako je bila zavrnitev zakona že v prvem branju po njegovem mnenju najboljša rešitev. Tudi petkov poziv informacijske pooblaščenke k nesprejetju zakona po njegovem mnenju kaže na to, da je obstoječi zakon o medijih boljši od predlaganega.

Kljub temu meni, da je v nekaterih delih veljavni zakon o medijih treba spremeniti. Predvsem ga je po njegovi oceni treba uskladiti z evropsko direktivo in v delu, ki opredeljuje pravico do popravka in odgovora. Slednje bi bilo po njegovem mnenju treba urediti tako, da ne bi bilo več možno, da bi popravek terjali na istem mestu.

 

Zaradi padca medijskega zakona v državnem zboru pa je kot član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije odstopil novinar Mladine Borut Mekina. Kot je zapisal, se za to ni odločil zaradi nezadovoljstva nad delom društva, pač pa iz protesta, zaradi neupoštevanja društva, ki je tudi sodelovalo pri nastanku zakona. "S svojo zavrnitvijo zakonskega predloga in s svojim sledenjem drugim interesom ali združenjem, katerih interesi so veliko ožji od interesov slovenskega društva novinarjev, so poslanci razvrednotili ne samo naše delo, ampak so zanikali tudi vsa naša pretekla opozorila ali prizadevanja, ki so bila nedvomno v interesu novinarjev in javnosti," je zapisal Mekina.

 

Zavrnitev zakona o medijih v prvem branju v DZ po mnenju nekdanje ministrice za kulturo Majde Širca ter generalnega direktorja direktorata za medije na ministrstvu Vojka Stoparja ni posledica same vsebine zakona. Slednji ocenjuje, da je zakon žrtev razmer v DZ, po mnenju Širčeve pa je sedanja pozicija podlegla trgovanju in lobiranju.

Zavrnitev zakona po mnenju Širčeve, ki je vodila ministrstvo za kulturo v času, ko je zakon nastal, pomeni, da si trenutna pozicija ne želi bolj odprte, bolj regulirane medijske krajine. Tako je pozicija po njenem mnenju "podlegla trgovanju in lobiranju ter poteptala odločitve svoje lastne vlade, ki je zakon potrdila".

Širčeva opozarja, da je predsednik vlade Borut Pahor novinarjem obljubil več avtonomije. "Za spremembe znotraj medijske krajine smo se zavzemali vsi tisti, ki smo pritiske na medije - mešetarjenje z lastništvom, z novinarji in njihovo avtonomijo -, spoznavali pred leti in ne smemo pozabiti na tisti čas," je za STA dejala nekdanja ministrica.

Ob tem pravi: "Takrat smo si jasno dejali, da je treba poskrbeti za bolj zdravo medijsko krajino. To so bila gesla tudi predvolilnih obljub." Zato zavrnitev po njenem mnenju pomeni to, da sedanja pozicija na volitvah ni resno mislila s spremembami.

Poudarja, da je zakon nastajal znotraj analize sedanjega stanja in v tesnem dialogu z različnimi vidiki poznavalcev medijske krajine, s katerimi so na koncu skoraj dosegli 99-odstotni konsenz. Ob tem opozarja, da je imel zakon vse možnosti za nadgradnjo v drugi obravnavi.

Širčevo skrbi, kaj zavrnitev zakona pomeni za novinarstvo in za medijsko pokrajino v prihodnje. "Nedvomno je, da je bilo glavno načelo pri pisanju tega zakona več avtonomije, več transparentnosti, več samoregulacije za medije, zato da se bolj profesionalno utrdijo". Zato ji je žal, da se je ta napor v smislu sledenja načel izneveril.

Tudi Stopar ocenjuje, da petkovo "dogajanje v parlamentu ni bilo nujno povezano s samim zakonom o medijih, pač pa s splošnim stanjem in razpoloženjem v DZ". Tako je bil zakon po njegovem mnenju "bolj žrtev teh razmer, kot pa da bi bil nesprejemljiv za večino poslancev".

Širčeva opozarja, da "nas v Bruslju čaka kazen oz. nam sveti rdeča luč zaradi neimplemenacije direktive o avdiovizualnih storitvah". Zato bo ministrstvo za kulturo po Stoparjevih napovedih pripravilo kratek zakon, s katerim bodo direktivo implementirali v slovenski pravni red.

Vendar pa v pripravo novega zakona na ministrstvu po njegovih besedah ne bodo šli. Meni namreč, "da se razmere, zaradi katerih je zakon padel, ne bodo prav hitro uredile oz. spremenile".

Stopar tudi v prihodnje pričakuje "kar precej težav za medije tako na področju pravice do popravka oz. do odgovora, nadaljevalo se bo netransparentno trgovanje z mediji, novinarska avtonomija bo še naprej vprašljiva".

Meni, da je bila s petkovo zavrnitvijo medijem narejena precejšnja škoda. Po njegovem mnenju je nujno narediti korenite spremembe na teh področjih. "Ali bo to možno v tem mandatu, pa je seveda vprašanje," je dejal za STA.