Tako kakovostnega sodelavca, ko je bil Drago Isajlović, je težko nadomestiti, je finančni minister Franc Križanič v Financah obžaloval slovo svojega sodelavca. V intervjuju je tudi zavrnil svarilo ekonomista Egona Zakrajška, da lahko gre Slovenija po poti Grčije ali Irske, in spregovoril o ukrepih za reševanje slovenskega gradbeništva.
Večji del gospodarstva v Sloveniji postopno okreva, del gospodarstva, ki je še vedno v krizi, je gradbeništvo, pravi Križanič. "Tej panogi moramo pomagati, saj ima močan multiplikator, težave se prenašajo na podizvajalce in podizvajalce podizvajalcev," je dejal v pogovoru za današnje Finance.Vlada pripravlja več ukrepov, med katerimi je minister navedel vzpostavitev posebnega stanovanjskega sklada ter začetek enega ali dveh velikih infrastrukturnih projektov: železnic ali ene od razvojnih osi.
Pričakuje tudi, da bosta stekla projekt šestega bloka Termolektrarne Šoštanj in gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi. V pomoč vsem podjetjem bo po njegovih besedah tudi uzakonitev obveznega pobota.
Ko bodo javnofinančno uredili odpravo davka na izplačane plače, se odpira možnost za modernizacijo davčnega sistema. "Razmišljamo v smeri povečanja socialne vzdržnosti, recimo dviga splošne olajšave, ali pa vzpostavitve pravičnosti, kot je uvedba kapice na socialne prispevke," pravi minister, a dodaja, da bo to možno šele, ko se bodo stabilizirale javne finance.
Novih sprememb pri dohodnini ne načrtujejo. Križanič tudi ne more napovedati, ali bo nov davek na nepremičnine uveden z letom 2012.
Pogovori s KBC o delničarskem sporazumu glede Nove Ljubljanske banke (NLB) še potekajo, pravi minister, ki tudi ni mogel povedati nič glede sodelovanja KBC pri dokapitalizaciji. Glede morebitne menjave nadzornikov in uprave NLB pravi, da je to vprašanje za agencijo za upravljanje kapitalskih naložb.
Glede pokojninske reforme pričakuje razumevanje sindikatov. "Če ima kdo resne pripombe, ni dobro, da želi zakon v celoti razgraditi, to naj rešuje prek novele zakona. To bi bila prava pot," meni minister.
O oceni ekonomista pri ameriški centralni banki Egona Zakrajška, da se Slovenija preveč zanaša na oživitev gospodarske rasti in da ni izključeno, da bo šla Slovenija po poti Grčije in Irske, Križanič zatrjuje, da Slovenija "v celoti obvlada svoje javne finance".
Varčevanje je sicer posredno vplivalo na upočasnitev gospodarske rasti v drugi polovici leta 2010, ampak je finančna konsolidacija po njegovih besedah trenutno največja prioriteta. "V tem kontekstu Grčija takšne sanacije ni izpeljala, Irska pa je prenesla vse izgube nepremičninskega trga v javne finance in se je znašla v krizi," pravi Križanič.