Revija Reporter
Slovenija

Kriza z odpadki je kriza s kamoro

23. jun. 2008 10:42 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Nogomet in Maradona sta religija. Pravzaprav sta večkrat bolj kot religija sredstvo za odklop od realnosti. Zmes enega in drugega. In, kot dobro veste in vidite (na vseh televizijskih postajah), današnja neapeljska realnost so ... smeti. Od nogometnega raja, v katerem so sanje dovoljene, do pekla resničnosti, ki ponuja potapljanje v smeteh, je le trenutek. Tisti trenutek, ki loči odklop od nogometnega sveta domišljije od priklopa v svet realnih smeti. Smeti, ki se nabirajo na neapeljskih ulicah, so dejansko le vrh ledene gore. Svoje vzroke imajo pri organiziranem kriminalu. Ja, mafija, kamora ali, kot jo je v zdaj že svetovni knjižni uspešnici prekrstil novinar in pisatelj Roberto Saviano, »Gomorra«.

Nogomet in Maradona sta religija. Pravzaprav sta večkrat bolj kot religija sredstvo za odklop od realnosti. Zmes enega in drugega. In, kot dobro veste in vidite (na vseh televizijskih postajah), današnja neapeljska realnost so ... smeti. Od nogometnega raja, v katerem so sanje dovoljene, do pekla resničnosti, ki ponuja potapljanje v smeteh, je le trenutek. Tisti trenutek, ki loči odklop od nogometnega sveta domišljije od priklopa v svet realnih smeti. Smeti, ki se nabirajo na neapeljskih ulicah, so dejansko le vrh ledene gore. Svoje vzroke imajo pri organiziranem kriminalu. Ja, mafija, kamora ali, kot jo je v zdaj že svetovni knjižni uspešnici prekrstil novinar in pisatelj Roberto Saviano, »Gomorra«.

Zaradi te knjige živi Saviano že kako leto pod stalnim policijskim nadzorom. Kdor je knjigo že prelistal, si je ustvaril približno sliko dogajanja in vzrokov za neverjetno krizo zaradi odpadkov in smeti v Neaplju. »Odpadki so velik posel za vse. Vsi imajo velike zaslužke pri nelegalnem odvažanju smeti na jug: podjetja, politika in mafijski klani,« se je v javnosti že večkrat oglasil Saviano. Odpadki ostajajo na ulicah, ker gredo v sežigalnice in odlagališča samo tisti, za katere »izda dovoljenje« kamora. Po mnenju Saviana nosijo za tako veliko odgovornost javno-zasebni konzorciji. Tovrstni tip družb namreč omogoča ugodnejšo izpeljavo »nečednih poslov«: » Pri enem od preiskav je prišlo na dan, da je tak konzorcij po napihnjeni ceni devet milijonov evrov in s ponarejenim fakturiranjem kupil družbo za odvoz smeti ECO4. Zasebniki so obdržali prihodke zase, medtem ko so izgubo prevalili na konzorcij. Politika je s tem sistemom pridobila 13 tisoč glasov in devet milijonov evrov, kamora pa je v dveh letih pospravila šest milijard evrov,« je pojasnjevanje sklenil Saviano v italijanskih medijih. Avtor Gomorre do zasovraženih politikov ni bil prizanesljiv. O Antoniu Bassolinu, predsedniku Kampanje (dežele, katere glavno mesto je Neaplej), je dejal, da se je obetavni začetek njegovega mandata nadaljeval s poskusi, da bi se obdržal na oblasti, zato je institucionalne funkcije v deželni javni upravi dodeljeval po političnih simpatijah in ne po sposobnostih.

Politika zlorablja krizo z odpadki

Lokalni politiki so bili zaradi stopnjujoče se krize s smetmi pogosta tarča kritik italijanske vlade. Treba je povedati, da so bile kritike umeščene v predvolilni boj pred aprilskimi volitvami. Deželna uprava v Kampanji in občinska v Neaplju sta levosredinski, zato politično nasprotni desnosredinski vladi Silvia Berlusconija. O odgovornostih za zdajšnje razmere smo zato povprašali neposredno vpletene. Pogovarjali smo se z Gennarom Molo, neapeljskim odbornikom za higieno v mestu, ki je zaigral na karto diplomacije: »Politična klima v Italiji narekuje, da se problem odpadkov v Neaplju ne prepušča zlorabljanju. Pri ljudeh je treba spet zbuditi zaupanje v krajevne institucije in v državo. Ne zdi se mi smiselno vnovič vleči na dan stare kritike in politična nasprotja iz volilne kampanje.« Glede odgovornosti za kritične razmere z odpadki pa je dejal, da je treba krivdo pripisati desetletnemu podcenjevanju tega vprašanja na krajevni in državni ravni.
Berlusconijeva desnosredinska vlada je svoj mandat začela prav v Neaplju. Tam je potekala prva seja novoumeščene vlade in tam je nastal tudi zakonski dekret, ki je poskušal urediti položaj. Vlada je za »resor« odvažanja odpadkov imenovala celo podsekretarja v predsedstvu vlade Guida Bertolasa, ki je nato sestavil posebno strategijo. Določil je odprtje desetih novih odlagališč, ki naj bi jih zastražila celo vojska. Odbornik Mola je vladni načrt pozitivno ocenil: »Vladni zakonski dekret o smeteh je sinteza dela posameznih vlad v zadnjih letih. Imenovanje podsekretarja daje dekretu drugačen strukturalni okvir (ločeno zbiranje, odlagališča, postopki ustvarjanja komposta). Gre za korak naprej v smeri dokončne rešitve vprašanja«.
Vprašanje pa je, kako bo Berlusconijev dekret uspešen pri omejevanju prepletov med politiko, gospodarstvom in mafijo, ki je med glavnimi krivci za problem odpadkov. Sam predsednik republike Giorgio Napolitano je v prejšnjih tednih omenil: »Organizirani kriminal je odgovoren za številna nezakonita trgovanja vključno s trgovanjem s strupenimi odpadki. Ti odpadki so v Neapelj uvoženi predvsem iz severne Italije. Tega se moramo vsi dobro zavedati.« Tudi o tem je bil odbornik Mola zelo zadržan: »Velika vprašanja strupenih odpadkov so svojo zadnjo postajo, zaradi nekaterih podjetnikov brez vesti, dobila v nelegalnih odlagališčih na jugu. Zato mislim, da je treba čim prej urediti na vsedržavnem območju novo infrastrukturo.«

VEČ V TISKANI IZDAJI