DZ je opravil javno razpravo o osnutku zakona o RTVS. V razpravi se je večina razpravljavcev kritično izrekla o osnutku. Glede preoblikovanja RTVS v osebo javnega prava posebnega nacionalnega pomena so ocenili, da je slaba in neuresničljiva, glede novega načina izbire in sestave sveta RTVS pa so menili, da ne zagotavlja depolitizacije RTVS.
Ministrica za kulturo Majda Širca je uvodoma povedala, da želijo na ministrstvu z zakonom zagotoviti večjo odgovornost vodenja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in njegovo preglednejše poslovanje. Prejšnji zakon po njenem namreč ni bil dober, saj ni omogočal transparentne porabe denarja, hkrati pa da je na zavodu povzročal veliko turbulenc. "RTVS je sicer v zadnjih letih finančno splavala iz rdečih številk, vendar je k temu v veliki meri pomagal tudi lani sproščen rtv-prispevek," je povedala.
Po njenem zakon ustrezno ureja zlasti upravno in nadzorno vlogo, saj da vloge razporeja tako, da omogoča uravnotežen način korporativnega upravljanja. Primerno je po njenem urejeno tudi financiranje, saj se rtv-prispevek usklajuje avtomatično glede na indeks rasti cen za preteklo leto in ni več vezan na dobro voljo vsakokratne vlade.
Povedala je še, da so se za krčenje sveta RTVS na 15 članov odločili zato, da svet ne bi bil "debatni krožek", kjer se težave namesto, da bi jih reševali, zamegljujejo. Kot novost pri sestavi sveta je izpostavila tudi to, da so glede na prvi osnutek zakona v svetu zagotovili tri predstavnike zaposlenih na RTVS ter predstavnika narodnostnih in verskih skupnosti.
Predstavnik 17 neparlamentarnih strank in list, sicer poslanec SD, Andrej Magajna je povedal, da ga pri zakonu moti predvsem to, da se v sistem upravljanja RTVS uvaja sistem gospodarskih družb. Meni, da bi morala RTVS ostati javni zavod, zato se sistem upravljanja ne bi smel spreminjati. Moti ga tudi način imenovanja članov sveta, po katerem DZ imenuje pet članov. "Na žalost se pri tem nismo izognili politizaciji. Kandidati gredo končno skozi politični filter," je dejal.
Poslanec narodne skupnosti Laszlo Göncz je zadovoljen, da so jim predlagatelji ugodili v nekaterih pripombah, ki so jih imeli na prvi osnutek zakona. Niso pa zadovoljni z zmanjševanje prisotnosti članov narodnih skupnosti v svet RTVS, glede na sedanji zakon. "V tem smislu je ta osnutek korak nazaj," je dejal. Moti ga tudi, da bo člana iz vrst skupnosti imenoval predsednik države, kar je po njegovem lahko v nasprotju z njegovimi pristojnostmi, ki mu jih daje ustava.
Predsednik sveta delavcev RTVS Dejan Guzelj je povedal, da pri pripravi zadnje različice zakona z ministrstvom v vseh zanje pomembnih točkah, niso našli skupnega jezika. Po njihovem je določba, po kateri bi se RTVS preoblikovala v osebo javnega prava, slaba. Prav tako je po njegovem v nasprotju z določbo v osnutku zakona, da zaposleni na RTVS niso javni uslužbenci. "RTVS je ena redkih radiotelevizij v Evropi, ki že leta posluje pozitivno in transparentno, zato za takšne statusne spremembe ni potrebe," je dejal. Tudi imenovanje članov sveta RTVS po njegovem ne zagotavlja nepolitičnosti njenih članov.
Da je načrtovano statusno preoblikovanje slabo, je ocenil tudi direktor Radia Slovenija Vinko Vasle. Opozoril je, da bo prva težava, ki se bo pojavila, ko bo zakon sprejet, ta, da statusa ne bo mogoče vpisati v javni register: "Taka oblika namreč preprosto ne obstaja." Vasle sicer zakon ocenjuje kot eksperiment, katerega "poskusni zajčki ne bodo samo zaposleni na RTVS, ampak tudi javnost v najširšem pomenu besede".
Za poslanca SDS Aleksandra Zorna pa preoblikovanje v javno družbo ne pomeni "nič drugega kot prikrito gospodarsko družbo, ki bo stremela k dobičku". "To pa pomeni komercializacijo RTVS," je dejal.
Da bi bilo v zakonu treba uvesti obvezno soglasje novinarjev pri imenovanje urednikov, je ocenil predsednik Sindikata novinarjev Slovenije in predstavnik Društva novinarjev Slovenije Iztok Jurančič. Zaposleni na regionalnem centru RTV Koper pa so opozorili, da bi moral zakonodajalec v zakonu posebej opredeliti status centra.
Janez Posedi iz pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja je ocenil, da določba o tem, kdo je javni uslužbenec in kdo ne, ne more biti predmet zakona o RTVS. Tudi sicer v sindikatih po njegovem nasprotujejo temu, da se zaposlene na RTVS izloči iz sistema javnih uslužbencev. Da novinarski sindikati znotraj RTVS glede tega niso povsem enotni, je povedal predsednik koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Jože Skok.
Ena redkih, ki je osnutku zakona v večjem delu stopila v bran, je bila poslanka SD Andreja Rihter. Po njenem je bil od prvega osnutka narejen bistven napredek, posebej ko govorimo o neodvisnosti delovanja zavoda. Tudi sestava programskega sveta po njenem prekinja prakso, ko je bil svet zavoda podaljšek vladajoče politike. Posebej je pozdravila tudi rešitev, da se višina rtv-prispevka avtomatično usklajuje glede na indeks rasti cen za preteklo leto.