Na velikonočno jutro, ki ga verniki pričakajo po 40-dnevnem postu, se po tradicionalnem običaju mnogi v krogu družine zberejo ob velikonočnem zajtrku, za katerega so najbolj značilni pirhi, potica, šunka in hren. Po katoliških cerkvah pred tem pripravijo tudi jutranje vstajenjske procesije, praznične maše pa potekajo ves dan.
Še posebej slovesno bo danes v Vatikanu, kjer se te dni mudijo množice vernikov z vsega sveta. Osrednja slovesnost, ki jo bo vodil papež Franšiček, se bo na Trgu sv. Petra pričela ob 10.15, za tem pa bo z osrednje lože vatikanske bazilike papež podelil tudi tradicionalni blagoslov mestu in svetu. Velikonočne slovesnosti bodo potekale tudi v Jeruzalemu, praznično bo tudi po slovenskih cerkvah.
Ljubljanski nadškof Anton Stres bo procesijo po ulicah v središču Ljubljane in za tem mašo v stolnici vodil ob 8.30. V mariborski stolnici bo tamkajšnji nadškof Marjan Turnšek slovesnost vodil ob 7. uri. Evangeličanski škof Geza Erniša pa bo bogoslužje velike noči vodil ob 10. uri v Moravskih Toplicah.
Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki pomeni slavite Boga. Verniki se na veliko noč pripravljajo s 40-dnevnim postnim časom, še posebej pa v zadnjem tednu pred praznikom, ko prebirajo tudi svetopisemske odlomke o Jezusovem trpljenju.
Stres je v letošnji velikonočni poslanici poudaril pomen poguma, da vstanemo, se spremenimo in gremo naprej. Verjamemo, da bomo enkrat dokončno vstali, da ne bo več nevarnosti za ponoven padec ali celo propad, je dejal. Erniša pa je v velikonočni poslanici dejal, da moramo biti in ostati tudi bitja čustev, ki jih vodi potreba po ljubezni, pomoči in solidarnosti. S tem po njegovem prepričanju ohranjamo človečnost in kljubujemo nevarnosti, da postanemo civilizacija, v kateri je edini gospod in gospodar postal uspeh za vsako ceno.
Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč letos obeležil pet tednov pozneje.