Kriminalno na ministrstvu za pravosodje

Pred nekaj tedni smo pisali o razkritjih nezakonitosti, malomarnosti in napak na okrožnem sodišču v Novi Gorici pod vodstvom sodnice Darinke Kogoj. Gre za dve zadevi: v prvi, ki smo jo poimenovali Biderman-Bujanovič,  predsednica sodnega senata Darinka Kogoj (zdaj je predsednica tega sodišča!) leta 2000 na prestajanje zaporne kazni ni napotila dveh pravnomočno obsojenih zaradi preprodaje drog, Bojana Bidermana in Branka Bujanoviča, izvršitev kazni pa je zastarala. Prvi je bil pravnomočno obsojen na leto in tri mesece zapora, drugi na leto dni zapora. Šlo je sicer za sojenje večjemu številu udeležencev v kriminalni združbi za preprodajo drog, za nekatere od njih je višje sodišče prvostopno sodbe potrdilo in so postale pravnomočne, za nekatere pa jih je razveljavilo in poslalo v ponovno sojenje.

Sodnica Kogojeva trdi, da je ravnala zakonito, pri čemer ponuja bizarne obrazložitve. Tako pravi, da obsojenca ni napotila v zapor, ker sodba ni postala pravnomočna »kot celota«, kasneje (po 11 letih in pol!) pa je tožilstvo zaradi nezakonito pridobljenih dokazov umaknilo obtožbo zoper dva obtoženca. Po njenem bi imela pravnomočno obsojena, če bi sodišče izvršilo zaporno kazen, preden je sodba postala pravnomočna kot celota, pravico do obnove postopka in do plačila odškodnine. Nad tako razlago so njeni kolegi sodniki zgroženi, saj nima nobene zakonske utemeljitve. Pravnomočno obsojeni lahko vedno zahtevajo obnovo postopka ali drugo izredno pravno sredstvo; v skladu z razlago Kogojeve zato ne bi bili napoteni na prestajanje kazni. Novogoriška odvetnica Kati Mininčič opozarja, da je razlaga Kogojeve sprenevedanje brez primere in poskus upravičevanja napake.

Druga zadeva je prav tako nezaslišana: zoper Vitomirja Pičulina, enega od obtožencev, za katerega je višje sodišče v Kopru razveljavilo sodbo Kogojeve, je nato ponovljeni postopek na okrožnem sodišču v Novi Gorici trajal kar 11 let in pol, na koncu je tožilstvo umaknilo obtožnico. Šlo je za neverjetno prekoračitev vseh razumnih rokov pri sojenju, za to so odgovorni novogoriški sodniki.

Ker ima po zakonu o sodiščih minister za pravosodje pristojnost zahtevati pregled poslovanja na okrožnem sodišču, smo sredi januarja na ministrstvo vprašali, kako bodo ukrepali v zvezi z opisanimi nezaslišanimi kršitvami Kogojeve in drugih sodnikov. Naša vprašanja očitno sploh niso prišla do nekdanjega ministra Senka Pličaniča, pač pa le do »strokovnih« služb, katerih odgovor je osupljiv. Glede kar 11 let in pol trajajočega sojenja pravijo, da »ministrstvo razen pavšalnih navedb odvetnice Kati Mininčič o dolgotrajnosti postopka … ni seznanjeno s konkretnimi okoliščinami, ki bi kazale, da je sodišče morebiti po nepotrebnem odlašalo z odločanjem, zato ni razlogov za podajo predloga za opravo pregleda poslovanja v zadevi«. 11 let in pol trajajoče sojenje torej za strokovnjake na ministrstvu ni okoliščina, ki kaže na nerazumno dolgo sojenje! V zvezi s tem, kako bodo ukrepali, ker sodnica Kogojeva dveh pravnomočno obsojenih ni napotila na prestajanje kazni, pa nam niti po ponovljenem vprašanju sploh niso odgovorili. Direktorat za pravosodno upravo vodi Maša Grgurevič Alčin.