Večino kaznivih dejanj je priznala v zameno za nižje kazni. Komisija za pogojni odpust ji je na njeno prošnjo odobrila odhod na prostost. V zaporu ji ni bilo treba kopati jarkov, kot so počeli delavci njenega Vegrada, pač pa je imela udobno delo v knjižnici. Bivala je v privilegiranem odprtem režimu z izhodi med konci tednov. Tovšakova pooseblja korupcijo, klientelizem in goljufanje v slovenskem gradbenem sektorju.
Čista lopata
Njena pot obsojenke se je začela z znanim procesom Čista lopata, šlo je za podkupovanje pri gradnji letališkega stolpa na Brniku. V tej zadevi sta bila obsojena tudi druga dva nekdanja gradbena bosa, Ivan Zidar iz SCT in Dušan Črnigoj iz Primorja. Tovšakova si je prislužila 14 mesecev zapora, »ujeli« so jo s prisluhi, sodba je postala pravnomočna leta 2013. Krivde za podkupovanje ni priznala. Obtožena je bila, da se je s Tomažem Žibertom, svetovalcem v Kontroli zračnega prometa, dogovarjala za podkupnino, v zameno za to, da bi Vegradovo ponudbo razpisni komisiji priporočil kot najboljšo in jim omogočil posel. Tovšakova je trdila, da ni sodelovala pri pripravi ponudb, zgolj zanimala se je za posel, saj jo je skrbelo, da bi bil razpis razveljavljen. Zavrnila je očitke, da bi Žibertu dejansko dala nagrado oziroma podkupnino. Slednji je bil obsojen na dve leti in pol zapora.
Rimske terme in Betnava
Istega leta, kot je bila pravnomočno obsojena v zadevi Čista lopata, je priznala krivdo v zadevi Rimske terme in Betnava. Zagrešila je poslovno goljufijo z evropskimi sredstvi pri obnovi dvorca Betnava v lasti mariborske nadškofije in zdravilišča Rimske terme. S tožilcem se je pogodila za petletno zaporno kazen za oba primera. Podjetje Betnava v lasti več duhovnikov je v sodelovanju s Tovšakovo na podlagi Vegradovih lažnih poslovnih listin na ministrstvo za gospodarstvo pošiljalo lažne račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli izvedena, plačana pa so bila iz skladov Evropske unije. Nadškofija je morala vrniti 1,7 milijona evrov. Dvakrat je bil za napeljevanje h goljufiji obsojen tudi nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, vendar sta bili obakrat sodbi razveljavljeni na višjih instancah, tako da trenutno zoper njega teče že tretje sojenje.
V procesu Rimske terme pa je Tovšakova nekdanjega direktorja term (že umrlega Maksa Brečka) napeljala, da sta na podlagi ponarejene dokumentacije na gospodarsko ministrstvo dala vlogo za pridobitev 3,5 milijona evrov iz evropskih skladov.
Delavci za TEŠ 6
Med vodenjem Vegrada je Tovšakova storila tudi kaznivo dejanje dajanja nedovoljenih daril pri iskanju delavcev za gradnjo šestega bloka TEŠ. Tudi v tem primeru se je pogodila s tožilstvom in krivdo priznala. Leta 2015 je bila obsojena na šestmesečno zaporno kazen. Priznala je podkupovanje pri posredovanju varilcev za projekt TEŠ 6. Zastopniku poljske družbe Remak, Mareku A. Konfizsu, je obljubila denarno nagrado, če bo za varilska dela angažiral njene delavce iz Srbije. Tudi Poljak je priznal krivdo, sodišče mu je izreklo kazen leto dni zapora. Krivdo sta priznala tudi podjetnik Uroš Plankar, ki je dobil zgolj pogojno kazen, ter Aleš Pangerc, ki je bil obsojen na leto dni zapora. Plankar je po svoji firmi Terbo omogočil Tovšakovi in Pangercu sklenitev pogodbe z omenjeno poljsko družbo Remak. Slednja je delavce tudi priskrbela, Plankar pa je zanje uredil dokumentacijo in upravne postopke.
Oškodovanje upnikov
A tu se kriminalni dosje Tovšakove ne konča. Na začetku lanskega leta je na predobravnavnem naroku na celjskem okrožnem sodišču priznala krivdo pri dveh poslovnih goljufijah, s katerimi je za večje zneske oškodovala upnike Vegrada. Za to je bila obsojena zgolj na štiriletno pogojno zaporno kazen. Tako je podjetju Tames v času vodenja Vegrada naročila elektro in strojna dela pri gradnji enega od skladiščno poslovnih objektov v Ljubljani. Delo je naročila, čeprav je bil Vegrad tedaj že insolventen in je vedela, da ne bo plačano. Kljub temu je z naročilom pri izvajalcu ustvarila vtis, da bodo storitve plačane. Firmi Tames je tako povzročila za 193 tisoč evrov škode. Podjetje Zeko je na enak način oškodovala za 165 tisoč evrov. Naročila je namreč slikopleskarska dela v Celovških dvorih in na Dimičevi ulici v Ljubljani, čeprav je vnaprej vedela, da ne bodo plačana.
Zadeva Hypo
Že pred tremi leti je bila po priznanju krivde obsojena v zadevi Hypo. Spet je dobila smešno kazen – le leto in pol pogojno za kaznivi dejanji pomoči pri zlorabi položaja in pranje denarja. Dolgotrajno sojenje v tej zadevi za druge obtožence, ki krivde niso priznali, še vedno poteka. Gre za ljudi iz omrežja nekdanje Hypo banke: Andreja Potočnika, Andreja Oblaka, Antona Romiha in Božidarja Špana. Banko naj bi ob nepremičninskih poslih oškodovali za 22 milijonov evrov, denar pa skrili v davčnih oazah.
Delamaris in Miro Senica
Priznala je tudi krivdo v zadevi Delamaris, vendar ji pogojna kazen še ni bila izrečena. Obtožena je za pomoč pri zlorabi položaja, pri čemer so drugi obtoženci odvetnik Miro Senica, njegova tajnica Olga Zaviršek in direktorica podjetja Bužekijan Blanka Muster. Drugi krivde niso priznali, sodišče pa je izločilo del dokazov, tako da je razplet še negotov. Gre za približno 1,3 milijona evrov, ki jih je Vegrad plačal direktorici kmetije Bužekijan Blanki Muster za svetovanje pri nakupu za 13 milijonov evrov delnic Delamarisa, dejansko naj bi denar kot provizijo prejel odvetnik Miro Senica.
VEČ O OBISKU PRI HILDI TOVŠAK NA KOROŠKEM V TISKANI IZDAJI REPORTERJA, KI JE NA VOLJO PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV, V GOSTINSKI VERIGI MEDIA BAR IN APLIKACIJI TRAFIKA24
Naslovnica Reporterja št. 41, 2018
