Rezultat racionalizacije na notranjem ministrstvu bo "vitko ministrstvo" z manj službami in vodstvenimi delavci ter z jasnimi odgovornostmi vsakega posameznika, je v pogovoru za Dnevnikov objektiv dejala ministrica Katarina Kresal. Kot poudarja, po novem nihče ne bo mogel hoditi spat v službo, prihodnje leto pa bodo prihranili 1,3 milijona evrov.
"Ker se je zaradi slabega plačnega sistema v preteklih letih plače umetno dvigovalo z ustvarjanjem vodstvenih položajev, so bili tako naenkrat skoraj vsi kuharji šefi, tako kot je bila tudi med snažilkami tretjina vodij. Z novo ureditvijo, ki odpravlja takšne nepravilnosti, so se njihovi plačni razredi seveda znižali, kar pa je pripeljalo do tega, da je plača na teh delovnih mestih res padla pod mejo, ki je še poštena," pojasnjuje Kresalova.
Kot je prepričana, so to posledice "slabega plačnega sistema v javnem sektorju, ki je bil predstavljen kot eden največjih dosežkov prejšnje vlade". Ob tem zatrjuje, da so že našli rešitve, s katerimi bodo ublažili socialni status in s katerimi se strinjata tudi policijska sindikata.
Glede podelitve priznanja Tomažu Ertlu je dejala, da je akcija Sever nedvomno postavljala temelje v procesu demokratizacije. "Znotraj te akcije je imel Tomaž Ertl pozitivno vlogo. Jasno pa je tudi, da je treba gledati na zgodovino kot celoto, v kateri je imel gospod Ertl tudi negativno vlogo, saj je bil eden od akterjev nedemokratičnega režima, v katerem smo nekoč živeli. Mimo tega dejstva ne moremo," je dodala.
Na vprašanje, ali bo ob ponovni zahtevi predsedniku preiskovalne komisije za štetje izbrisanih Robertu Hrovatu izročila seznam uslužbencev, ki so izdajali odločbe izbrisanim, je odgovorila, da ne želijo dati iz rok "seznama navadnih javnih uslužbencev, ki so zgolj izpolnjevali svoje obveznosti, ker jih ne želimo podvreči šikaniranju ali politični zlorabi". Po njenih napovedih bodo šli za razjasnitev tega vprašanja morda tudi pred ustavno sodišče.
Kot pravi, je bila priprava predloga zakona o izbrisanih dolgotrajna, predlog pa je "najboljši možni kompromis različnih pravnih pogledov ter najboljša izpeljava zahtev ustavnega sodišča". Ob tem dodaja, da ne verjame, da bi zakon na ustavnem sodišču, če bo kdaj izpodbijan, padel.
Ustavno sodišče po njenem prepričanju ne more dopustiti tudi referenduma o družinskem zakoniku, "pa ne samo zato, ker z njim urejamo človekove pravice istospolnih partnerjev, temveč zaradi pravic otrok, ki se v tem zakonu na novo in celovito urejajo".
Glede reorganizacije vlade je dejala, da so bile ideje in da bi se morali o združevanju ministrstev odločiti pred začetkom mandata. "Ne vem, zakaj se to ni uresničilo. Zdaj pa se bojim, da bi šli v personalno iskanje, koga umakniti iz vlade, ne pa v strokovno oceno, katera področja se bodo združena bolje in hitreje koordinirala," meni ministrica.