Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je tokrat očitno uporabila policijo, da odgovori na njegov spletni intervju v Financah, je nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar komentiral danes vložene tri kazenske ovadbe kriminalistov zaradi gospodarskega kriminala, med njimi tudi zoper Bavčarja.
Kot je Bavčar zapisal v sporočilu za javnost, je direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek naenkrat po nekaj mesecih začutil potrebo, da ponovi neresnične obtožbe, povzete po ovadbi Zorana in Damjana Jankovića.
"Očitno je ministrica Kresalova tokrat uporabila policijo, da odgovori na moj spletni intervju v Financah, saj je bila preiskava v zvezi s tem zaključena že pred meseci, šef kriminalistov pa se je nanjo spomnil dan po objavi mojega intervjuja in po tem, ko so javnosti vse te neresnične navedbe že posredovali," je zapisal Bavčar.
Na Generalni policijski upravi so v odzivu na Bavčarjeve navedbe zapisali, da so današnjo novinarsko konferenco sklicali zaradi predstavitve rezultatov obsežne in nekaj več kot eno leto trajajoče kriminalistične preiskave kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, in sicer sklop preiskav, ki se navezuje na dva managerska prevzema skupin gospodarskih družb v Sloveniji in preiskavo kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov.
"Policija ne sklicuje novinarskih konferenc, ker bi ji to kdo naročil, da bi se s tem odzivala na določene navedbe v intervjujih iz dnevnih časnikov," poudarjajo na policiji in dodajajo, da so novinarsko konferenco sklicali po predhodni uskladitvi z državnim tožilstvom.
Kriminalisti so na vrhovno državno tožilstvo vložili tri kazenske ovadbe zoper osumljene kaznivih dejanj s področja korporacijske kriminalitete, s katerimi naj bi naredili za 135 milijonov evrov škode. Policija sicer ni pojasnila, za koga gre, šlo pa naj bi za nekdanja prva moža Pivovarne Laško in Istrabenza Boška Šrota in Bavčarja ter nekaj borznih posrednikov.
"To ste narobe razumeli, to sumijo Igorja Bavčarja", je na vprašanje STA, če je policija zoper njega vložila kazensko ovadbo zaradi gospodarske kriminalitete, s katero sumijo več oseb za 135 milijonov evrov škode, dejal Boško Šrot.
Ovadbe zaradi menedžerskih prevzemov
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič, so kriminalisti po nekaj več kot enem letu uspešno zaključili sklop preiskav, ki se navezujejo na dva menedžerska prevzema skupin gospodarskih družb v Sloveniji.
S preiskovanjem so preverjali zakonitost izvorov virov financiranja omenjenih prevzemov, predvsem z vidika določil kazenskega zakonika in ob upoštevanju celotne zakonodaje, ki ureja poslovanje gospodarskih družb in področje trgovanja z vrednostnimi papirji.
Na podlagi opravljenih preiskav in utemeljenih sumov storitev kaznivih dejanj so na vrhovno državno tožilstvo, ki je vseskozi usmerjalo predkazenski postopek, podali tri kazenske ovadbe. Eno so podali že decembra lani, dve pa konec marca letos.
Kazenske ovadbe so podali zoper dve fizični osebi, ki sta bili v času storitve kaznivih dejanj zastopnika gospodarskih družb, ki so bile predmet prevzemanja. Ovadbe poleg tega zadevajo še 11 fizičnih oseb, ki so pri storitvi kaznivih dejanj utemeljeno osumljene sostorilstva ali pomoči, ter še pet pravnih oseb. Osumljene so storitve več kaznivih dejanj, kot so zloraba položaja, pranje denarja, ponareditev ali uničenje poslovnih listin ter zloraba trga finančnih instrumentov.
Skupna protipravna premoženjska škoda, nastala kot posledica vseh storjenih gospodarskih kaznivih dejanj, po besedah Florjančiča znaša najmanj 135 milijonov evrov.
Policija je v okviru preiskave preiskovala tri sklope kaznivih dejanj. V prvem gre za utemeljen sum, da so osumljeni pri opravljanju gospodarske dejavnosti družb zlorabili svoje položaje z namenom, da pridobijo veliko protipravno premoženjsko korist.
To naj bi storili tako, da so izvedli prodajo večjega števila vrednostnih papirjev, ki jih je oškodovana družba prodala za okrog 53 odstotkov pod tržno ceno na podlagi ponarejenih opcijskih pogodb v verigi prodaj med tremi gospodarskimi družbami do končnega kupca, ki je vrednostne papirje plačal po tržni ceni v času izvedbe prodaje oz. nakupa.
Na podlagi tega naj bi se na škodo gospodarske družbe, ki je papirje prodajala, nezakonito ustvaril kapitalski dobiček pri drugih dveh gospodarskih družbah v verigi prodaj, in sicer v prvi v višini več kot 750.000 evrov in v drugi v višini več kot 25 milijonov evrov.
V drugem primeru je osumljeni s svojim vplivom predsednika uprave in nadzornih svetov povezanih oseb skupaj z ostalimi osumljenimi in z namenom, da bi gospodarskim družbam v svoji lasti pridobil premoženjsko korist v obliki prevzema, izrabil svoj položaj ter z nezakonitim financiranjem izvedel prikrit prevzem ciljne družbe, katere zastopnik je bil sam. V tem primeru naj bi nastala premoženjska škoda v višini več kot 109 milijonov evrov.
Tretji sklop preiskav pa se je nanašal na sum storitve kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov, in sicer na podlagi kazenske prijave agencije za trg vrednostnih papirjev. Osumljeni naj bi - z namenom eni izmed že navedenih gospodarskih družb prevzemnic pridobiti protipravno premoženjsko korist - s prepovedanim ravnanjem zlorabili trg finančnih instrumentov.
To naj bi storili tako, da so na Ljubljanski borzi organizirali izdajanje naročil za sklepanje poslov za nakupe vrednostnih papirjev obravnavane slovenske družbe po višjih cenah, kar je udeležencem trga dajalo napačno predstavo glede povpraševanja, in s tem zagotovili višjo ceno te delnice oz. preprečevali njen padec v primerjavi z borznim indeksom SBI 20. Opravljenih je bilo več kot 140 posameznih nakupov za več kot 66.000 delnic obravnavane delniške družbe.
Policija je sicer v okviru teh preiskav na tožilstvo podala tudi več pobud za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi, ki ustreza premoženjski koristi, pridobljeni s kaznivim dejanjem. Nanaša se na vse pravne in fizične osebe, ki so takšno korist pridobile, v skupni višini 92 milijonov evrov.
Kriminalistična policija je pri preiskovanju omenjenih sklopov kaznivih dejanj sodelovala še posebej z uradom za preprečevanje pranja denarja, davčno upravo, agencijo za javnopravne evidence in storitve, uradom za varstvo konkurence, Klirinško depotno družbo, agencijo za trg vrednostnih papirjev, Ljubljansko borzo in Banko Slovenije.
V navedeni več kot enoletni preiskavi je policija opravila finančne analize prek 190.000 transakcij z vrednostnimi papirji ter 105 transakcijskih računov, 29 hišnih preiskav prostorov gospodarskih družb in fizičnih oseb ter 19 policijskih zaslišanj in preko 100 razgovorov.
Direktor uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi Aleksander Jevšek je ob vsem tem podal še nekaj podatkov o boju proti gospodarskemu kriminalu nasploh. Število obravnavanih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete se je od leta 2000 do 2009 giba v razponu od 5837 v letu 2004 do 9259 kaznivih dejanj v letu 2009. Lani so tako zabeležili največje število obravnavanih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, ki presega desetletno povprečje za 24 odstotkov.
Tudi na področju ocenjene škode obravnavanih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete beležijo znaten porast v letu 2009. Ta je lani znašala 193,28 milijona evrov, kar presega desetletno povprečje za skoraj 107 odstotkov. Poleg tega je policija lani podala zahtevek za začasno zavarovanje in odvzem protipravne premoženjske koristi v višini 163 milijonov evrov.
Ob tem Jevšek poudarja, da je institut zavarovanja in predloga za odvzem protipravne premoženjske koristi prednostna naloga slovenske policije ne samo pri gospodarskem kriminalu, ampak tudi pri organiziranem kriminalu. Ljudje so namreč najbolj občutljivi pri denarju.
Dodal je še, da policijo zelo skrbi stanje na področju gospodarskega kriminala, ker je vedno slabše in ker so oškodovanja vedno večja. "Ne bom tarnal, da nas je v kriminalistični policiji premalo, zagotavljam pa, da moje sodelavke in sodelavci delajo pod izjemno velikimi obremenitvami. Nacionalni preiskovalni urad je odziv kriminalistične policije na trende na področju gospodarske in organizirane kriminalitete," je dejal Jevšek.