Kraške jame ne bodo več prikrita grobišča

Na seznamu 600 evidentiranih prikritih grobišč je tudi 86 kraških brezen. Leta 2007 je dr. Andrej Mihevc iz Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU s pomočjo jamarjev pregledal več deset kraških jam. V mnogih so našli človeška okostja, ki so bila prekrita s smetmi ali zasuta s kamenjem. Med temeljnimi programski cilji pri urejanju prikritih morišč in grobišč za letos in naslednje leto naj bi bila (poleg nadaljevanja del v Hudi Jami) še po sklepu prejšnje vlade nadaljevanje dejavnosti za prekop posmrtnih ostankov žrtev ter osnovna ureditev sondiranih morišč in grobišč. Prednostna naloga naj bi bil prenos posmrtnih ostankov iz kraških jam in brezen. Prejšnji teden so se že spustili v brezno v Martinovih Hrastnicah.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so potrdili, da bodo v prihodnjih tednih opravili sanitarni prekop posmrtnih človeških ostankov iz Vodiškega, Cukalovega, Ajharjevega brezna, brezna pri Repišah, iz Tikčkove jame, Grobnice, Joščevega brezna, brezna Podgomila, Klobučarjevega brezna v Košovcu, iz Jelence, Krimske jame, Špirnice, brezna v Martinovih Hrastnicah, brezna v Mrzlih dolih, Pipanca, Zalesnika in Brezna II pri Cvetrežu. Ministrstvo je za to letos predvidelo 20.000 evrov. Kot še pojasnjujejo, je bilo ugotovljeno, da so v teh kraških jamah človeški posmrtnih ostanki, že leta 2008, ko je ministrstvo izvajalo sondiranje in postopke ugotavljanja obstoja vojnih grobišč v kraških jamah na območju Krasa, Primorske, Notranjske in Dolenjske. Prej je bilo tudi ugotovljeno, da »obstaja javni interes, da se opravi prenos najdenih posmrtnih ostankov, saj obstaja nevarnost, da v sedanjem stanju pride do skrunitve, ker so posmrtni človeški ostanki na površju dna kraških jam in brezen«. Najdeni posmrtni ostanki bodo preneseni in pokopani v kostnico v Mariboru.

Zadržimo se za ilustracijo pri jami Jelence. Na zahtevo mešane angleško-italijansko-slovenske komisije so iz kraških jam na območju cone A iz jam pobrali človeške ostanke. V poročilu inšpektorja civilne policije je omenjena tudi jama Jelenca, iz katere so avgusta 1947 potegnili 156 trupel. Največ je bilo italijanskih in nemških vojakov, v njej pa so našli tudi tri zavezniške vojake, nekaj civilistov (moških in žensk) in celo enega otroka. Jama je bila takrat izpraznjena, zato lahko domnevamo, da so se poboji nadaljevali tudi po letu 1947, čeprav se je množično pobijanje končalo v začetku leta 1946. Le z antropološko analizo človeških ostankov bi lahko ugotovili, koliko ljudi je bilo tudi po letu 1947 vrženih v jamo, kdo so bili (bi bili lahko v jami Jelenca posmrtni ostanki pobitih prebežnikov na italijansko- jugoslovanski meji?), ali ima morda kdo pri sebi predmete, ki bi pomenili več podatkov o žrtvah, ali so morda na kosteh poškodbe. Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice je že pred leti dal soglasje za dvig skeletov (jama ja tudi spomeniško zavarovana), vendar tega dela ministrstvo do zdaj ni uvrstilo v program.