KPK zaznala korupcijska tveganja pri nabavi zaščitne opreme

Ugotovitve o sumih kršitev s področja pristojnosti drugih organov bo Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) poslala Državni revizijski komisiji, tržnemu inšpektoratu, računskemu sodišču, policiji, finančni upravi in Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi tematskega nadzora nabav zaščitne opreme v času epidemije covida-19 povedal predsednik KPK Robert Šumi.

Komisija je zaznala tveganja v vseh fazah postopkov nabav zaščitne opreme. Gre za tveganja v povezavi z nedoločnostjo in nejasnostjo vlog posameznih deležnikov celotnega procesa, posledično pa so v celotnem postopku zaznali tudi specifična korupcijska tveganja nesledljivosti in netransparentnosti izvedenih postopkov, neenakopravne obravnave ponudnikov in izbranih pogodbenih partnerjev ter vplivanja oseb, ki pristojnosti v postopkih niso imele.

KPK se zato, ker to ni v njeni pristojnosti, ni opredelila do nabave zaščitne opreme prek posrednikov. Je pa zaznala precej nejasnosti glede vloge Zavoda RS za blagovne rezerve.

Po navedbah vodje službe za nadzor in preiskave v komisiji Katje Mihelič Sušnik so bile zelo nejasne tudi vloge posameznikov, v medresorski delovni skupini in projektni skupini so bile imenovane osebe različnih ministrstev. Tako KPK ne opredeljuje kršitev po institucijah, ampak tveganja in kršitve, ki so bile zaznane v postopku. To pomeni, da so bili sumi kršitev zaznani pri različnih osebah, in ne pri samih subjektih javnega sektorja.

Kot je pojasnil Šumi, KPK v tem nadzoru ni iskala odgovornosti konkretnih oseb, pač pa ta faza še sledi. Po njegovih navedbah bodo ti postopki uvedeni kolikor je mogoče hitro, računajo, da že ta mesec. Ali se sumi kršitev nanašajo tudi na funkcionarje, ni pojasnil. Povedal pa je, da gre za več oseb, med katerimi so tudi javni uslužbenci.

KPK lahko na podlagi vloge posameznika uvede tudi postopke zaščite. Za to je Po Šumijevih navedbah zaprosil tudi Ivan Gale, ki je kot tedaj zaposlen na Zavodu RS za blagovne rezerve v javnosti spregovoril o domnevnih nepravilnostih pri nabavi zaščitne opreme. KPK bo v sklopu svojih pristojnosti poskušala ugotoviti vzročno zvezo med Galetovim t. i. domnevnim razkritjem informacij in nedavno odpovedjo delovnega razmerja na zavodu.

Gale je sicer kot tedanji uslužbenec zavoda sodeloval v procesih, ki jih je KPK pregledovala, zato je bil tudi on podvržen skrbnemu pregledu.

KPK je sicer informacije o različnih sumih kršitev, ki so narekovale obravnavo glede nabave zaščitne opreme, pridobila na podlagi informacij iz medijev, prejetih prijav in javnega razkritja.

Tematski nadzor je potekal od maja 2020, pri čemer je komisija pregledala obsežno dokumentacijo, opravila razgovore z različnimi posamezniki ter sestanke z organizacijami. Pri pridobivanju dokumentacije ni imela težav, je danes pojasnila vodja službe za nadzor in preiskave v komisiji Katja Mihelič Sušnik. Pri nadzoru so bili osredotočeni na nabavo zaščitnih mask v epidemiji in v določenem delu ventilatorjev.

Kot je danes poudaril Šumi, se zavedajo, da so bili postopki izvedeni v času izrednih razmer, ko je bila nujnost nabave zaščitnih sredstev z namenom varovanja državljanov prioritetna, treba je bilo ravnati hitro in učinkovito. Zato je po njegovem mnenju verjetno tudi nehote prišlo do določenih odstopanj od pravil pri poslovanjih. A v KPK poudarjajo, da je treba tudi v takih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in v skladu z visoko stopnjo integritete.

S poročilom in podanimi priporočili želi komisija pristojnim institucijam ponuditi pomoč pri upravljanju zaznanih korupcijskih tveganj z namenom učinkovitega in transparentnega izvajanja postopkov v prihodnje. Glavnim deležnikom postopkov nabav zaščitne opreme so podali 15 priporočil. Ta se nanašajo na natančne opredelitve vlog posameznih deležnikov, natančno opredelitev količin in vrst zaščitne opreme, ki bo predmet nabave, ter potrebnih dokazil, opredelitev meril in kriterijev za izbiro, opredelitev vsebine sklenjenih pogodb, zaščito dobrovernih prijaviteljev ...

Ta priporočila se po besedah Mihelič Sušnikove lahko uporabijo v postopkih nabave v takšnih razmerah, kot smo jim bili priča, ali pa tudi v bolj običajnih.

Poročilo je komisija danes posredovala glavnim deležnikom postopkov nabav zaščitne opreme: vladi, Zavodu RS za blagovne rezerve, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvu za zdravje ter Upravi RS za zaščito in reševanje. Posredovali ga bodo tudi drugim organom, ki se ukvarjajo s postopki nabave zaščitne opreme, in sicer računskemu sodišču, finančni upravi in policiji.

Poročilo vsebuje tudi tabele, v katerih je navedenih vseh 61 sklenjenih pogodb in tri naročilnice, ter tabele, v katerih je KPK izpostavila prihodke posameznih družb, ki so bile izbrane kot ponudniki zaščitne opreme in so bile z njimi sklenjene pogodbe, je pojasnila Mihelič Sušnikova. Medtem pa poročilo ne vsebuje podatkov, kakšne vrednosti poslov so bile naročene in zatem dobavljene.