klemen boštjančič Svet24.si

Svoboda ima še tretjega podpredsednika, nimajo pa...

medved Svet24.si

Srečanje z medvedom – kako ravnati?

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija portugalska ronaldo 3 Ekipa24.si

Jaaaa!!! Norišnica v Stožicah, Slovenija na ...

Jure Godler Revija Stop

Godler in Prevc skupaj v stand-up?

peter prevc Ekipa24.si

Največji hit! Pojavil se je posnetek enega od ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Kovšca ob 150. obletnici vižmarskega tabora: Ne dovolimo, da bi nas zajel hlapčevski sram pred našo majhnostjo

Deli na:
Kovšca ob 150. obletnici vižmarskega tabora: Ne dovolimo, da bi nas zajel hlapčevski sram pred našo majhnostjo

Foto: Facebook/Robert Vurušič

Danes mineva 150 let od vseslovenskega vižmarskega tabora, na katerem je okoli 30.000 ljudi med drugim zahtevalo združitev slovenskih dežel v zedinjeno Slovenijo. Ta obletnica je dragocena priložnost, da se pogled obrne k vrednotam, ki nas kot narod povezujejo in ne delijo, je na današnji slovesnosti dejal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Na vižmarskem taboru, na katerem so se zbrali prebivalci Kranjske, Primorske, Štajerske in Koroške, so med drugim zahtevali združitev slovenskih dežel v zedinjeno Slovenijo, ustanovitev slovenske univerze ter uvedbo slovenskega jezika v urade in druge javne inštitucije. "Šlo je za legitimne zahteve slovenskega naroda, dolgo razdrobljenega in nepovezanega, med sabo sprtega in neenotnega," je na današnji osrednji slovesnosti v Vižmarjah dejal slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Takratni nacionalni voditelji so se po njegovem mnenju dobro zavedali, da je za zedinjenje potreben medsebojni dialog. "Kljub temu, da še takrat niso poznali ozvočenja, so se slišali, si prisluhnili, danes pa se kljub vsej sodobni tehnologiji ne slišimo in se ne poslušamo," je poudaril Kovšca.

Danes, ko mineva 150 let od zahtev programa Zedinjene Slovenije, smo Slovenci vsemu svetu zgled, kako lahko tudi številčno majhen narod, doseže mednarodno priznano samostojnost in neodvisnost, je povedal predsednik državnega sveta, a obenem opozoril, da se danes "velikokrat zdi, da nam manjka tista enotnost, ki je pred 150 leti z vso strastjo prevevala narod. V taborskih letih nam je Slovencem uspelo to, kar nam je le malokrat v zgodovini. Bili smo složni!"

Foto: Facebook/Robert Vurušič - Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

Ob tem je menil, da ravno zaradi današnje razdeljenosti Slovencev naši cilji niso jasni in je posledično naša prihodnost negotova. "Zato je obeležitev 150 letnice Vižmarskega tabora tudi dragocena priložnost, da obudimo taborskega duha in pogled obrnemo k vrednotam, ki nas kot narod povezujejo in ne delijo," je še opozoril Kovšca.


Predsednik društva Blaž Potočnikova čitalnica, ki je tudi organiziralo dogodek, Brane Kopač pa je v svojem nagovoru opozoril, da bomo kot narod, "ki se očitno svoje samostojne države ne zaveda prav dobro, pravzaprav pogosto ne ve, kaj bi z njo počel, očitno sposobni preživeti le, če bomo uspeli najti kompas in določiti smer v prihodnost. Lahko si sicer vzamemo čas za premislek, toda ura neusmiljeno tiktaka!"

"Ne dovolimo, da bi nas zajel hlapčevski sram pred našo majhnostjo in da bi se trudili za vsako ceno biti všečni večjim in močnejšim," je dejal Kopač in še dodal, da imamo danes "Slovenijo, ki so jo rodila stoletja klenosti slovenskega duha in moči ukoreninjene slovenske besede, neomajna vera ljudi, sanje vseh naših trubarjev, slomškov, prešernov, cankarjev ... in pogum pokončnih slovenskih osamosvojiteljev."

Današnja osrednja slovesnost je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Slovesnosti se je udeležilo okoli 500 ljudi, so sporočili organizatorji.

Na tabor danes spominja piramida sredi polja, ki so jo postavili ob 100-letnici tabora in jo je zasnoval arhitekt Janez Suhadolc. Piramida simbolizira trdnost slovenskega naroda, proti vrhu se odpira v cvet, ki ponazarja, kako so se Slovenci hoteli odpreti želji po združitvi.