Menda se na ulicah Kranja bolj pogosto sliši albanščina kot slovenščina. Tudi veliko bolj pogosto od hrvaščine oziroma srbščine. Upravna enota Kranj je v lanskem letu državljanom Kosova izdala ali podaljšala 2036 enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. Državljanom Severne Makedonije (tudi v tem primeru gre večinoma za etnične Albance) pa so izdali oziroma podaljšali 147 dovoljenj za prebivanje in delo.
Hkrati so na UE Kranj (že skoraj pet let jo vodi načelnik Matjaž Dovžan) lani izdali oziroma podaljšali 558 dovoljenj za začasno prebivanje družinskim članom od Kosovcev, ki imajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje. Pri državljanih Severne Makedonije je bilo iz naslova združevanja družin izdanih 32 dovoljenj za začasno prebivanje.
Po podatkih MNZ je imelo na dan 25. junij v Sloveniji skupaj 4463 državljanov Kosova veljavno dovoljenje za prebivanje, ki jim ga je izdala UE Kranj. Od tega je imelo dovoljenje za stalno prebivanje 1980 Kosovcev, dovoljenje za začasno prebivanje pa 2483 državljanov Kosova. Na ta dan je imelo na območju UE Kranj prijavljeno stalno prebivališče 1585 državljanov Kosova, 1744 Kosovcev pa je imelo na območju UE Kranj prijavljeno začasno prebivališče.
Na isti dan je imelo v Sloveniji skupaj 876 državljanov Severne Makedonije dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala UE Kranj. Od tega je imelo na območju Kranja prijavljeno stalno prebivališče 543 državljanov Severne Makedonije, 263 teh državljanov pa je imelo prijavljeno začasno prebivališče.
Na ministrstvu so dodali, da ni nujno, da vsi državljani Kosova in Severne Makedonije z veljavnim dovoljenjem za prebivanje, ki ga je izdala UE Kranj, tudi prebivajo na tem območju. Lahko so tudi drugje po državi. Ali pa na območju Kranja prebivajo državljani omenjenih držav, ki so jim izdale dovoljenja druge upravne enote.
Po podatkih MNZ je imelo na dan 25. junij v Sloveniji skupaj 4463 državljanov Kosova veljavno dovoljenje za prebivanje, ki jim ga je izdala UE Kranj. Od tega je imelo dovoljenje za stalno prebivanje 1980 Kosovcev, dovoljenje za začasno prebivanje pa 2483 državljanov Kosova.
Ker smo izvedeli, da naj bi se v zvezi s socialnimi upravičenji Kosovcev dogajale številne zlorabe, smo vprašali tudi glede tega. S policije so pojasnili, da že dlje časa ugotavljajo sume teh zlorab, pri čemer so obvestili več pristojnih organov in vladno delovno skupino. Državljani Kosova morajo ob podaji vloge za združitev družine na upravni enoti dokazati, da imajo dovolj finančnih sredstev za njeno vzdrževanje. Pri tem policija ugotavlja, da predložijo plačilne liste, ki ne izkazujejo dejanskega stanja. Na plačilni listi je na primer plača za delavca v gradbeništvu- zidarja 1.600 evrov, vendar mora vsaj polovico zneska po prejemu nakazila delavec vrniti delodajalcu.
Pisali smo že, da imajo glavno besedo v kosovski skupnosti v Kranju ti. bosi, ki so tudi lastniki gradbenih firm. Oni odločajo o vsem. Na policiji so še dodali, da po pridobitvi dovoljenja za združitev družine delodajalec naprej prikazuje dejansko plačo delavca, ki v resnici ne zadošča za vzdrževanje družine v Sloveniji.
Po vstopu družine v Slovenijo tako na center za socialno delo vložijo vloge za otroški dodatek, socialno pomoč, pomoč za brezposelne družinske člane… V nekaterih primerih je bilo celo ugotovljeno, da so dobili izplačane otroške dodatke, čeprav so se otroci v resnici šolali v matični državi (torej na Kosovu), in jih razen med šolskimi počitnicami sploh ni bilo v Sloveniji.
Na MNZ je v pripravi zakonodaja, ki naj bi opisane zlorabe vsaj omejila, če že ne onemogočila. Izredno velik problem pri teh tujcih je neznanje slovenskega jezika. Sploh pri ženah, ki pogosto niti po več letih prebivanja pri nas ne znajo niti enega stavka v slovenskem jeziku, saj niso zaposlene, živijo pa v povsem zaprtih kosovskih skupnostih. Ne le neznanje, pač pa je pri večini prisotna popolna nepripravljenost na učenje. Kljub brezplačnim tečajem, ki jih velikodušno nudi Slovenija.
V predlogu sprememb zakona o tujcih se po obrazložitvi MNZ na novo uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga združevanja družine in pogoj znanja slovenščine na osnovni ravni A2 za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Sloveniji.
S tem naša država sledi praksi nekaterih drugih držav EU, ki zahtevajo znanje njihovega jezika za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje. Na novo se uvaja tudi pogoj dvoletnega zakonitega prebivanja tujca na ozemlju Slovenije za pridobitev pravice do združitve družine. Trenutno je dovolj že enoletno legalno prebivanja plus dovoljenje za še eno leto naprej.
Ali je na kateri od upravnih enot po Sloveniji kdo od uslužbencev, vključno z načelniki, v (pred)kazenskem postopku zaradi suma zlorab pri izdaji dovoljenj? Policija teh podatkov posebej ne beleži. Kdo sploh opravlja nadzor nad tem, ali Kosovci, ki dobijo dovoljenja za prebivanje in delo v Sloveniji, dejansko živijo in delajo v Sloveniji. Izvedeli smo namreč, da je za del kosovskih staršev Slovenija zgolj odskočna deska za odhod naprej po (bogatejši) Evropi, tu pa recimo pustijo otroke na brezplačnem šolanju, prehranjevanju (v šolah in vrtcih) ter brezplačni zdravstveni oskrbi.
Na MNZ pravijo, da »postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča oziroma postopek ugotavljanja prebivališča vodi upravna enota. Če upravna enota ugotovi, da tujec z veljavnim dovoljenjem za prebivanje dejansko ne prebiva na ozemlju Slovenije, je to razlog za razveljavitev dovoljenja za prebivanje«.
In kaj so nam na to isto vprašanje glede nadzora odgovorili na ministrstvu za javno upravo? »Za to vprašanje vam bo pojasnilo predvidoma lahko dalo MNZ. Nadzora upravne enote ne izvajajo«.
Se še sprašujete, kako je možno, da se Kosovci delajo norca iz nas?
